Sobota, 13. 9. 2008, 15.56
8 let, 6 mesecev
Slovenci praznujemo vrnitev Primorske k matični domovini
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4
V spomin na ta dogodek Slovenci praznujemo dan vrnitve Primorske k matični domovini. Osrednja državna proslava bo danes ob 20. uri v Kopru, slavnostni govornik pa bo predsednik vlade Janez Janša. Prizadevanja Primorcev za priključitev k matičnemu narodu so se sicer začela že takoj ob italijanski vojaški zasedbi jeseni 1918. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) oziroma Kraljevina Jugoslavija je podpirala težnje in boj primorskih Slovencev za samoodločbo in priključitev Primorske in Istre k takratni Jugoslaviji. Tako je jugoslovanska država gmotno podpirala tiskanje slovenskih knjig in drugo kulturno delovanje Primorcev, ki so uradno postali del Italije z rapalsko pogodbo leta 1920.
Po porazu glavne jugoslovanske zaveznice Francije proti nacistični Nemčiji spomladi 1940 je predvojna jugoslovanska oblast zaradi zbližanja z državami trojnega pakta odrekla pomoč tigrovcem in drugim privržencem odcepitve Primorske in Istre od Italije. Začela so se celo preganjanja in zapiranja članov organizacije TIGR, pojasnjuje zgodovinarka Mira Cencič.
Po besedah zgodovinarke Nevenke Troha je po kapitulaciji Italije jeseni 1943 vojaško oblast na ozemlju Primorske in Istre prevzela nemška vojska. Nemci so del civilne uprave zaradi taktičnih razlogov prepustili Slovencem. Tako so primorski Slovenci v narodnostno popolnoma slovenskih delih dobili slovenske župane. Lahko so tudi znova odpirali slovenske osnovne šole in tudi gimnazije.
Primorska je bila tako razdeljena na dve zasedbeni coni
V Trstu pa je civilna oblast ostala v rokah Italijanov, prav tako je ozemlje Primorske in Istre, na katerem je nacistična Nemčija oblikovala tako imenovano operacijsko cono Jadransko primorje, pravno formalno ostalo del Italije.
Maja 1945 so Istro in vzhodne dele s Slovenci naseljenega območja nekdanje Kraljevine Italije zasedle jugoslovanske partizanske sile, zahodni del Primorske pa enote zahodnih zaveznikov. Primorska je bila tako razdeljena na dve zasedbeni coni: cono A, ki jo je upravljala Zavezniška vojaška uprava in na cono B, ki jo je upravljala Vojaška uprava Jugoslovanske armade.
10. februarja 1947 - podpis pariške mirovne pogodbe
Kmalu pa so mednarodni zavezniki Jugoslaviji kot državi, ki jo je Italija napadla, za njen prispevek v boju proti fašizmu in nacizmu priznali pravico, da priključi ozemlja, ki jih je z rapalsko pogodbo izgubila. Obveljal je francoski, t.i. kompromisni predlog, po katerem je pod Italijo prišla Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina, pod Jugoslavijo pa preostali del Primorske, Istra z Reko, vsi otoki in Zadar z okolico. Ta razmejitev je bila določena v Parizu 10. februarja 1947 s podpisom pariške mirovne pogodbe, ki je začela veljati 15. septembra istega leta. Širša okolica Trsta pa je postala nevtralna država Svobodno tržaško ozemlje (STO).
Glede povojne usode Trsta in Gorice zgodovinar in direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman meni, da je za izgubo Gorice kriva kar takratna Jugoslavija sama. Trsta pa po njegovih besedah nismo dobili zato, ker jugoslovanskih teženj po tem mestu ni podprla njena takratna zaveznica Sovjetska zveza.
Domneva o jugoslovanski krivdi za izgubo Gorice težko dokazljiva
Trohova pa meni, da je domneva o jugoslovanski krivdi za izgubo Gorice težko dokazljiva. Poudarja, da je na območju, ki jih je Jugoslavija dobila s pariško mirovno pogodbo živelo okrog 150 do 200 tisoč Italijanov, torej je morala Jugoslavija nekaj tudi izgubiti. Zavezniki so namreč pri določanju meje gledali na Jugoslavijo kot celoto. Tako je zunaj slovenskih meja ostalo na desettisoče Slovencev, medtem ko je Hrvaška po drugi svetovni vojni dobila vsa nekdanja italijanska ozemlja, na katerih je živela hrvaška manjšina.
