Sobota, 16. 4. 2016, 17.55
7 let, 1 mesec
Slaba letina vanilje na Madagaskarju dviga cene sladoleda na Hrvaškem, kaj pa v Sloveniji?
Na Hrvaškem so se ponekod cene sladoleda začele zviševati, za kar slaščičarji krivijo podražitev vanilje. Preverili smo, kako bo s podražitvami sladke osvežitve v Sloveniji.
Kot poroča Jutarnji list, so se cene sladoleda večinoma zvišale za eno kuno, kar je približno 13 centov. Kot glavni razlog hrvaški slaščičarji navajajo podražitev sestavin, od katerih najbolj izpostavljajo ravno podražitev vanilje, piše časnik. O podražitvi priljubljene začimbe so pred časom poročali tudi svetovni mediji.
Vaniljo je podražila slaba letina
Na Madagarkarju, od koder v svet pride večina vanilje, so se cene te začimbe lansko leto zaradi slabe letine zvišale za skoraj 150 odstotkov. Prav zato tudi prehranska industrija napoveduje zvišanje cen, so zapisali pri Guardianu.
Zakaj je vanilja druga najdražja začimba na svetu?
Možnost za oprašitev cveta je le na en dan v sezoni.
Pridelava vanilje, ki prihaja iz družine orhidej, je dolgotrajna in zahtevna, zato je za žafranom druga najdražja začimba na svetu, piše Guardian.
Cvetove vanilje na družinskih kmetijah oprašujejo ročno. Vsak cvet se odpre le v določenem delu dneva in le na en dan v sezoni. Če v tem času ni oprašen, ploda ni. Po oprašitvi se iz vsakega cveta začne razvijati dolg in tanek strok. Po devetih mesecih jih oberejo, čez dan jih sušijo na soncu, ponoči pa jih hranijo v škatlah. Celoten proces traja od tri do šest mesecev.
Okvirne cene vanilje, ki jo lahko kupite pri naših trgovcih (v evrih):
Aroma vanilje v steklenički (38 ml) 1,29
Cela bourbon vanilja 2 stroka (5 g) 1,89
Vanilja v prahu (50 g) 4,29
Slovenski slaščičarji podražitve sladoleda še ne načrtujejo
Slaščičarna Zvezda, ki ima v Ljubljani štiri poslovalnice, je že nekaj let članica združenja Umetniki sladoleda, kar pomeni, da so zapriseženi izključno naravnim sestavinam, je povedala Emina Halilovič, predstavnica podjetja. "Vse sestavine morajo biti naravne, zato uporabljamo tudi izključno pravo bourbonsko oziroma madagaskar vaniljo. Ta se je res zelo podražila, a za zdaj ne nameravamo višati cen," pravi Halilovičeva.
V Zvezdi vanilijo uporabljajo v vsaj desetih sladoledih.
Domač sladoled pripravljajo tudi v Slaščičarni Mesec v Škofji Loki. Da podražitve sladoleda tudi pri njih zaenkrat ne načrtujejo, je povedal lastnik Niki Mesec. "Če se bo podražila do deset odstotkov, sladoleda ne bomo dražili, če pa bo podražitev večja, bomo sčasoma morali ceno zvišati," pojasnjuje Mesec. Cena vanilje pri njih procentualno zastopa več kot polovico neke kepice.
"Treba je vedeti, da je vanilje sto vrst. Če se uporablja bourbonsko vanilja, torej prava vanilja, potem je ta dražja, obstajajo pa tudi razni izvlečki in nadomestki. Tisti, ki jih uporabljajo, cen gotovo ne bodo višali, ker ti nadomestki z vanilijo nimajo veliko skupnega," je povedal Mesec.
V podjetju Gda d.o.o., ki ima po eno slaščičarno Cacao v Ljubljani in Portorožu, sladoled pa prav tako delajo sami, spremembe cen še ne morejo predvideti. Boštjan Gradišar je povedal, da bodo morali cene preračunati. "Načeloma sprememba cene ene od vstopnih surovin niti nima takšnega vpliva, pogledati bomo morali celotno sliko," je povedal. Cene sladoleda sicer prilagajajo trgu, nanje pa vplivajo različni parametri od cen surovin, do samih obratovalnih stroškov in tudi cen konkurence.
Katere okuse sladoleda imamo Slovenci najraje
"Največ prodamo sladoleda s 100 % sadnim deležem. To pomeni, da je sadje samo zmiksano in zmrznjeno, dodane je malo fruktoze zaradi lepše strukture. Tega prodamo zelo veliko sploh v poletnem času. Najbolj se prodajajo sezonski okusi, ko je sezona določenega sadja, kot so na primer nektarina, breskev, pozneje figa, čez celo leto pa bi izpostavila jagodo in mango," je o najbolj zaželenih okusih povedala Halilovičeva.
Od sladoledov na mlečni osnovi se pri njih najbolj prodajajo klasični okusi na primer vanilja in čokolada. "Tudi pri mlečnih vsako sestavino naredimo sami, past ne uporabljamo. Zelo veliko prodamo tudi jabolčne pite in utopije, ki je bela čokolada s hrustljavčki," je dodala Halilovičeva.
Da imajo ženske najraje mlečne okuse, moški pa sadne, je povedala Mira Osvald, prokuristka podjetja Ilich, ki ima slaščičarno v centru Maribora. Dodala je, da se vsi okusi prodajajo približno enako.
Kakšne so cene kepic sladoleda
Cene kepic se tako na Hrvaškem, kot po Sloveniji razlikujejo predvsem glede na vrsto sladoleda in lokacijo slaščičarne. Praviloma boste v centru večjih mest za kepico odšteli več, v središču Ljubljane od evra in pol pa tudi do dveh evrov in pol za 100-odstotno naravno sadno kepico. Drugje se cene kepic gibljejo okoli evra, večinoma 1,20 – 1,50 evra.
Na Hrvaškem se cene kepice začnejo pri sedmih kunah (0,94 evra), večinoma kepica stane od 8 (1,07 evra) do deset kun (1,34 evra), največ pa boste plačali za kepico v Dubrovniku, kjer stane tudi 12 kun (1,60 evra).
Prihajajo topli dnevi in hrvaška kuna se draži
Na krilih izboljšanih napovedih hrvaške gospodarske rasti, celo tuji viri so dvignili letošnjo pričakovano rast z enega odstotka na 1,9 odstotka, a tudi, kot pravijo na Hrvaškem, dobre letošnje velikonočne turistične bere, je hrvaška kuna v zadnjih dneh in tednih pridobila okrog tri odstotke vrednosti proti evru in večini ostalih tujih valut. Če je še pred enim mesecem srednji tečaj evra znašal 7,57 kune, pred dvema 7,63 kune in pred tremi 7,66 kune, je ta zdaj okrog 7,47 kune.
Močnejša kuna niti ni tako velika težava za slovenske in druge obiskovalce Hrvaške, kot je predvsem za hrvaške izvoznike, saj s tem postajajo njihovi izdelki dražji na tujih trgih, hrvaško gospodarstvo pa je zelo izvozno naravnano in od izvoza tudi zelo odvisno.
Če je še pred enim mesecem srednji tečaj evra znašal 7,57 kune, pred dvema 7,63 kune in pred tremi 7,66 kune, je ta zdaj okrog 7,47 kune.
Z menjavo poleti boste za evre dobili manj kun kot pozimi
Hrvaška narodna banka napoveduje možen poseg z deviznimi rezervami, s čimer bi želeli zajeziti nadaljnjo krepitev tečaja hrvaške valute. Toda redni obiskovalci Hrvaške, ki menjavajo svoje evre, franke, dolarje in funte v kune skozi vse leto, bodo hitro potrdili, da je že dlje povsem običajna praksa, da za svoj denar poleti dobijo manj kun kot v zimskih mesecih.
To je tudi posledica zakona ponudbe in povpraševanja. V poletnem času je dotok tuje valute bistveno večji kot v zimskem času, medtem ko je povpraševanje med letom brez večjih odstopanj. Tisti hrvaški prebivalci, ki zmorejo dati nekaj denarja na stran po tem, ko so poravnali vse položnice, večinoma še vedno varčujejo v evrih in ne v domači valuti, ki za varčevanje ponuja občutno višje obresti od evra.
1