Sindikati javnega sektorja se o zahtevah sodnikov ne želijo pogovarjati

Gregor Virant, kot je dejal, tako ni dobil eksplicitnega stališča sindikatov o tem, ali so po njihovem mnenju sedanja razmerja med plačami sodnikov in javnih uslužbencev ustrezna ali ne. Dodal je, da je stališče sindikatov, da se ne želijo opredeljevati do sodniških zahtev, popolnoma legitimno. Štrukelj: Vsak se ima pravico pogajati za svoje interese "Prepričani smo bili, da je rešitev spora med sodniki in vlado absolutno v pristojnosti vlade," je stališče sindikatov javnega sektorja pojasnil glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj. Po njegovih besedah se ima vsak pravico pogajati za svoje interese, tudi sodniki, in naloga vlade je, da ta spor reši.

"Vsak premik na področju plač bi bil nevaren" "Ostajam pri tem, da moram logično sklepati, da se jim ta razmerja zdijo ustrezna, ker so podpisali vse kolektivne pogodbe potem, ko so bili sodniki že uvrščeni v plačne razrede," je pojasnil minister. Dodal je, da so bile sodniške uvrstitve orientacija za pogajanja, zato se mu zdi vsak premik na področju sodniških plač izjemno nevaren in bi lahko sprožil plaz drugih zahtev.

"Še posebej zato, ker sem trdno prepričan, da so plače sodnikov ustrezno umeščene v razpon znotraj plačnega sistema, torej od 40. do 57. plačnega razreda, kar je identično z zdravniškimi plačami," je poudaril. Virant je iz nekaterih besed sindikalnih predstavnikov med vrsticami razbral, da je njegovo sklepanje pravilno, da se strinjajo s sedanjimi razmerji, ker so podpisali vse kolektivne pogodbe upoštevaje tudi uvrstitev sodnikov v plačne razrede, ki je bila narejena že prej z zakonom.

Štrukelj je glede tega dejal, da to ne drži. Absolutno to ne pomeni nobenega strinjanja in "to ne pomeni, da smo se mi tiho z njim strinjali," je poudaril Štrukelj. Ob tem je ocenil, da je ta interpretacija izrazito enostranska in govori o tem, čemu je bila ta točka pravzaprav namenjena. "Ko bo vlada ta spor rešila, lahko predlaga spremembe zakona. Takrat bi se mi lahko do tega tudi opredelili, sicer pa ne želimo posegati v te pogovore," je poudaril Štrukelj.

Po ministrovih besedah je to stališče logično. Kot je dejal, ga ne preseneča Štrukljevo stališče, da se bo opredeljeval šele takrat, ko bo na mizi neka konkretna zakonska sprememba. "Ampak te pa ne bo, ker še vedno vztrajam pri tem, da so sodniške plače ustrezno uvrščene," je poudaril minister. Odgovornost za posledice sodniške stavke pa po njegovem mnenju nosijo izključno sodniki.

Virant: Stavka z delom po normi je smešna Slovenski sodniki so v torek začeli belo stavko, med katero bodo do izpolnitve stavkovnih zahtev delali samo pričakovani obseg dela. Ministru se zdi "resnično smešno", da nekdo stavka tako, da dela v skladu z normo. S tem ne sporoča nič drugega, kot da je s to norma očitno nekaj narobe, je danes ponovno dejal Virant.

Normiranje dela individualnega sodnika ni pravi pristop Ob tem je poudaril, da se mu zdi normiranje dela individualnega sodnika nepravilen pristop. Po njegovem prepričanju je treba normirati delo sodišča kot celote, predsednik sodišča pa mora znati po svojih kriterijih ločiti boljše in slabše sodnike.

Pogajanje zaradi sodnih počitnic sedaj nesmiselno V tem trenutku po Virantovih besedah nadaljevanje pogajanj s sodniki ne bi imelo nobenega smisla, ker se bližajo sodne počitnice, 21. septembra pa so volitve v DZ. "Mislim, da je to tema za naslednji mandat," je dejal in dodal, da so v SDS koncept reševanja nastale situacije že predstavili. Po njegovih besedah je poudarek na spremembi koncepta učinkovitosti in odgovornosti sodne veje oblasti, ne da bi kakorkoli posegali v neodvisnost sodišč.

Po ministrovih besedah so se sicer s sindikati sestali glede implementacije plačnega sistema v javnem sektorju v septembru. Kot je dejal, morajo sproti reševati še kup operativnih stvari zato, da bodo plače po novem res lahko izplačane septembra.