Se stanje na področju korupcije izboljšuje ali slabša?

Medtem ko v opozicijskih poslanskih skupinah podpirajo ugotovitve iz poročila, ki kažejo slabše stanje na področja boja proti korupciji, se v koaliciji z njimi ne strinjajo, protikorupcijski komisiji pa očitajo tudi politiziranje. V poslanski skupini SDS ugotavljajo, da je veljavna zakonodaja na tem področju pomanjkljiva in ne daje dovolj jasnih pravnih podlag. S predlaganim zakonom o omejitvah in prepovedi za nosilce javnih funkcij bo po besedah Dimitrija Kovačiča manj dvomov in različnih razlag zakonskih določil kot doslej in bo vsak organ opravljal le tisto delo, za katero je pristojen. V NSi menijo, da je "nesprejemljivo, da si komisija jemlje pravico, da v poročilu o svojem delu očita ostalim organom, kako ne sodelujejo v boju proti korupciji".

Kumer: Aktualna vlada vzpostavila lastne klientelistične mreže

Poslanci SD pa podpirajo ugotovitve iz poročila, ki po besedah Dušana Kumra niso najbolj ugodne in optimistične. Kumer ugotavlja, da je stanje na področju korupcije danes mnogo slabše kot pred tremi ali štirimi leti, saj se je aktualna vlada "takoj po prihodu na oblast lotila vzpostavljanja lastne klientelistične mreže na vseh nivojih".

"Gre za boj proti Kosu" Po besedah Aleša Guliča (LDS) pa je vladajoča koalicija boj proti korupciji in klientelizmu spremenila v "boj proti Kosu". V poslanski skupini Zares pa ugotavljajo, da preprečevanje korupcije ni prioriteta aktualne oblasti. Davorin Terčon je opozoril predvsem na "razkorak med deklarativnimi izjavami predstavnikov izvršilne oblasti o boju proti korupciji in njihovimi konkretnimi ravnanji".

DeSUS bo komisijo podpiral še naprej

Po mnenju nepovezane poslanke Barbare Žgajner Tavš pa iz poročila izhaja, da je v našem sistemu boja zoper korupcijo nekaj hudo narobe.

V DeSUS se strinjajo, da komisija za preprečevanje korupcije ni zgolj brezzoba institucija. Kot je dejal Vili Rezman, nikoli niso pristajali na njeno ukinitev ali zmanjšanje njene vloge in jo bodo "v tem podpirali tudi v bodoče".

SLS: Korupcija je. To vemo vsi. V SLS pa se jim zdijo najbolj zanimivi rezultati javnomnenjske raziskave o stanju na področju korupcije v Sloveniji. "Korupcija je. To vemo vsi. Pa vendar se vsesplošno prepričanje o korupciji in podkupovanju v javnem sektorju nekoliko umirja.

Komisija za preprečevanje korupcije je po mnenju SNS s pooblastili, ki jih trenutno ima, brepredmetna.

S sprejetimi sklepi je DZ pozval pristojne državne organe, da namenijo posebno skrb preprečevanju, odkrivanju in pregonu pojavov korupcije. Vse državne organe in organe lokalnih skupnosti pa so poslanci pozvali, da vložijo več truda v osveščanje ljudi, da sta korupcija in njeno preprečevanje v prvi vrsti stvar posameznika in njegove odločitve.

Zavrnili Lahovnikova dopolnila Poslanska večina pa je zavrnila štiri dopolnila, ki jih je k predlogom sklepov vložil vodja poslanske skupine Zares Matej Lahovnik. Z enim od predlogov naj bi DZ vlado opozoril na opozorila OECD o veliki možnosti vplivanja na neodvisnost preiskav organov odkrivanja ter jo pozval, naj sprejme ukrepe, da se v največji možni meri zmanjša možnost vpliva politike na preiskave organov odkrivanja. DZ naj bi vlado še pozval, naj sprejme potrebne ukrepe za okrepitev strokovnega znanja in kadrovskih ter finančnih virov, ki so organom odkrivanja in pregona na voljo v boju proti korupciji.

Za delo komisije za preprečevanje korupcije sta bila sicer v letu 2006 pomembna predvsem dva dejavnika: njeno ukinjanje in slabšanje razmer na področju sistemske korupcije, je osnovna ugotovitev iz zaključka letnega poročila protikorupcijske komisije.

"Policija je ozko grlo" Predsednik komisije Drago Kos je v današnji predstavitvi poročila opozoril, da je ozko grlo na področju zatiranja korupcije v Sloveniji še vedno policija. Dejal je tudi, da je komisija "prisiljena spremljati načrtno rušenje vseh resnih protikorupcijskih aktivnosti in, kar še bolj žalosti, tudi aktivno vzpostavljanje pogojev za razmah prave sistemske korupcije, čemur se je Sloveniji na svoji dosedanji poti uspelo izogniti."

Poslanci ratificirali konvencijo proti korupciji

DZ je z 71 glasovi za in nobenim proti ratificiral konvencijo Združenih narodov proti korupciji, sprejeti na 58. plenarnem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov 31. oktobra 2003. Konvencija predstavlja pravni instrument, ki na institucionalni in regulativni ravni zagotavlja okvir za zmanjšanje verjetnosti samega nastanka korupcije. Določa tudi preventivno prakso in politiko, ustanovitev preventivnih protikorupcijskih organov in specifične določbe za zasebni sektor.

Konvencija med drugim določa posebne določbe za povečanje transparentnosti pri financiranju kandidatur za voljene predstojnike organov in političnih strank ter transparenten in pregleden sistem javnih naročil. Zahteva tudi boj zoper korupcijo v zasebnem sektorju in v okviru pravosodnih organov, opozarja pa na nujno sodelovanje civilne družbe ter na preprečevanje pranja denarja. Državam nalaga, da v skladu s temeljnimi načeli svojega pravnega sistema zagotovijo obstoj protikorupcijskih teles.

Že matični odbor je iz besedila umaknil sporna člena, ki omenjata ustanovitev vladnega pooblaščenca za preprečevanje korupcije.

Policija: Nismo ozko grlo

Na Generalni policijski upravi zavračajo očitke predsednika komisije za preprečevanje korupcije Draga Kosa, ki je dejal, da je policija ozko grlo na področju zatiranja korupcije. Pojasnjujejo, da vsa korupcijska ravnanja, ki jih obravnava komisija, niso istočasno tudi korupcijska kazniva dejanja, ki bi jih obravnavala policija.

Pri tem na Generalni policijski upravi (GPU) pojasnjujejo, da je policija za razliko od komisije za preprečevanje korupcije na področju preiskovanja korupcijske kriminalitete vezana na določila obstoječe zakonodaje, v kateri so določena ravnanja, ki jih je mogoče šteti v okvir korupcijske kriminalitete. Poudarjajo še, da komisija pri svojem delu uporablja širšo definicijo korupcije.

V sporočilu so še zapisali, da policija pri obravnavi informacij, ki jih prejema od komisije za preprečevanje korupcije, dosledno upošteva mnenje vrhovnega državnega tožilstva. Njihove informacije imajo status naznanila suma kaznivega dejanja, vendar pa jih ni mogoče šteti za kazensko ovadbo, pojasnjujejo na GPU. Zaradi tega policija presodi razloge za sum in bodisi poda kazensko ovadbo ali pa oceni, da naznanilo ne daje podlage za nadaljnje delo.

"Kazniva dejanja na področju korpucije so prikrita" V nekaterih primerih je policija na podlagi informacij komisije za preprečevanje korupcije ugotovila, da naznanila ne vsebujejo vseh elementov korupcijskih kaznivih dejanj, temveč elemente drugih kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete. Zato jih je zaključila ter kazenske ovadbe posredovala na pristojno državno tožilstvo, pojasnjujejo. Dodajajo, da so kazniva dejanja na področju korupcije prikrita, zahtevna in praviloma prepletena z drugimi kaznivimi dejanji s področja gospodarske kriminalitete.