Se nam lahko zgodi Norveška?

In dejstvo; krivi niso imaginarni islamski skrajneži, temveč "notranji" sovražnik ali, kot nekateri imenujejo Norvežana Andersa Behringa Breivika, bolni um. Na vprašanje, ali se nam lahko zgodi Norveška oziroma ali lahko ta bolni um sproži kakšno verižno reakcijo v smislu, da se povežejo skrajno desničarski umi, odgovarjajo nekateri znani Slovenci in Slovenke.

"Pri sedmih milijardah ljudi se žal vsake toliko časa najde nekdo, ki si svoj ego napolni na tak način. Med gledanjem TV-kanala History Chanel se mi je ob neki oddaji, kjer so kazali denimo podobe Hitlerja in Stalina, utrnilo, kakšen vpliv ima lahko dejansko kakšen medij. Tako je denimo kar naenkrat v barvni sliki in premikajoč se zasijal Hitler, vse drugo pa je bilo v črni barvi. Lahko si mislite, kakšen psihološki učinek lahko ima to na nekoga, ki je denimo v krizi in ki se znajde v neki določeni situaciji, ko ne vidi izhoda. Takšne sporne osebnosti, kot sta bili denimo Hitler in Stalin, ali pa gibanja, pa ni pomembno, ali gre za fašizem, stalinizem, islamske skrajneže ali pa krščanstvo, si lahko nekdo vzame za vzor. Kljub vsemu mislim, da gre pri vsem skupaj predvsem za hranjenje ega."

"Izkušnja Norveške nas pouči, da nikjer na svetu ni več varnega kotička. Norveška je bila po vseh parametrih znana kot izjemno varna, prijazna, odprta dežela, iz tega pa izhaja, da niti Slovenija niti kateri drugi del planeta v tem smislu ni varen. Ta konkretne primer je bolj kot plod sociopolitoloških okoliščin plod bolnega uma in gre po mojem za psihološki problem. Gre za profil psihopata, ki je bil zaradi svojih bolnih prepričanj zmožen storiti tako podlo in grozljivo dejanje. Seveda obstaja problem skrajnih desničarskih gibanj, ki običajno pridobijo na moči v času gospodarskih kriz, določeno število ljudi pa ob takih trenutkih išče izhode v skrajnih stališčih, kar je lahko precej nevarno. Vseeno sem prepričan, da gre v tem primeru za dejanje bolnega uma."

"Takšen napad, ki smo mu bili priča na Norveškem, se lahko zgodi povsod, saj povsod obstajajo psihopati, ki so zasvojeni z vtisom o družbi. Ta vtis pa se ustvarja v medijih, od koder ljudje črpamo informacije. Vseeno mislim, da so možnosti, da bi se kaj podobnega zgodilo pri nas, minimalne."

"Takšen primer se lahko zgodi kjerkoli, vseeno pa tega ne smemo jemati kot napoved, kaj se nam lahko zgodi. Navsezadnje se nam je zgodil razpad Jugoslavije, takšnih pokolov je bilo na območju nekdanje Jugoslavije veliko. Tu se je tudi videlo, kako se lahko neke perfektne stvari izrodijo. Norveška nam je vendar bila za zgled, kako stvari potekajo brezhibno. Enako je tudi z najmanjšo celico v družbi, družino. Pogostokrat se namreč zgodi, da se ravno za družine, ki so na zunaj perfektne in v katerih je vse urejeno, izkaže, da za štirimi stenami delujejo katastrofalno."

"Včeraj New York, danes Norveška, jutri kdorkoli. Tu žal ni več pravil. Ko so vsi mislili, da je zlasti 'Al Kaida & Co' največja svetovna nevarnost, zdaj vidimo, da je čedalje več nezadovoljnežev, kar me niti ne čudi. Svet in življenje postajata čedalje bolj stresna in kaj takega se lahko pripeti kjerkoli in kadarkoli. Dokler bosta največja vrednota kapital in zaslužek, se bo vrednota človeškega življenja zmanjševala. Običajen človek v današnjem sistemu postaja le še suženjska številka. Posamezniki se iz nezadovoljstva zapirajo v svoj svet. Zato me ne čudi globalno nezadovoljstvo, iz česar izvirajo potem tudi takšne tragedije, kot se je pripetila na Norveškem."

"Proti naraščajoči nestrpnosti do drugačnosti ni odporen nihče. Proti tragediji, kot se je zgodila na Norveškem, se moramo boriti predvsem z vnašanjem strpnosti v družbo ter s kulturnim in kultiviranim dialogom. Blazneži, kot je bil morilec na Norveškem, navdih za svoje ideje v prvi vrsti dobivajo iz nestrpnih, sovražnih ideologij, njegovi vzorniki pa so segali tudi prek meja Norveške. Policija in represivni organi so le del zagotavljanja varnosti, pogosto zadnji člen v verigi, ki nastopi šele, ko se tragični scenarij že odvija."