Se ljubita ali sovražita?

Nismo se mogli izogniti vtisu, da je bila torkova napoved kandidature Alenke Bratušek za predsednico Pozitivne Slovenije podobna ljubezenski drami z nesrečnim koncem. "Dragi, nisem imela druge izbire," mu je morda šepnila.

Tisti, ki ste romantiki, bi morali vedeti, da v politiki res ne more biti prostora za sentimentalnost. Gre vendar za obstoj vladne koalicije, da ne govorimo o usodi države! Tisti z boljšim spominom imamo sicer nekje v malih možganih zabeleženo, da je obljubila umik, če bi se Zoran Janković odločil znova voditi stranko, ki jo je ustanovil.

Fleksibilnost je temelj politike A kaj bi s tem! V politiki tisto, kar je bilo rečeno več kot mesec dni nazaj, res ne more šteti. Pomembno je prilagajanje razmeram, treba je biti fleksibilen, kot bi moral biti fleksibilen trg dela, a si Slovenci tega ne pustijo dopovedati. Zato ni čudno, da ne razumejo niti temeljnih zakonitosti sodobne politike, ki jo "furajo" vrli politiki.

Med njimi je tudi potrpežljivost. Saj vendar Zoran še ni rekel zadnje besede. Srečni konec je še vedno v igri, le da bomo morda morali počakati vse do 19. oktobra, ko bo pozitivni kongres. Ali ni to nekaj najlepšega, razplet v zadnjem trenutku? Še bolje bo, če bo boj ali pa mesarsko klanje, potem bomo gledali drug žanr in bo spet zanimivo in gledljivo. Hrabri borec Kot je bil gledljiv razplet proračunske sage, ko spet marsikdo marsičesa ni razumel. Zakaj toliko ogorčenja nekaterih nad Karlom Erjavcem, hrabrim borcem za pravice najšibkejših v naši družbi. Da bi se on bojeval le za to, da bi zadovoljil svojo upokojensko bazo in se zadržal na čelu stranke? To pa je res hudo natolcevanje.

Vsak naj poskrbi za svojo volilno bazo, pa bomo vsi zadovoljni. Karl pač opravlja svoje delo in se ne vtika v zadeve, ki niso v njegovi pristojnosti. Zunanja politika in interesi upokojencev, ali ni to že dovolj široko področje?

Seniorji držijo besedo Poleg tega pa človek drži besedo. Rekel je, da bo regres za upokojence ostal. In je. Rekel je, da pokojnine ne glede na višino ne bodo nižje. In niso. Res je, da bodo tiste najvišje nekoliko nižje zaradi ukinitve seniorske olajšave, kar bodo seniorji opazili šele po prejemu dohodninske odločbe. A pozor: "To ni noben poseg v pokojnine, to se nanaša na dohodnino in to je davčna zadeva." Če komu kaj ni bilo jasno, ga je ta citat gotovo prepričal.

Nacionalist, ki ne razume ljudske modrosti Kot nas je prepričal nekdanji nacionalist, ki se je prelevil v ljudskega politika. Da se Zmago Jelinčič, ki vztraja na čelu na volitvah pogorele Slovenske nacionalne stranke, smeji nekdanjemu kolegu Bogdanu Baroviču, ki je v Slovenski ljudski stranki prepoznal edino pravo alternativo, je res grdo.

Moral bi mu vendar zaželeti srečo v novi politični avanturi, po kateri bo ljudstvo zagotovo slišalo še kakšno modro misel in idejo raznovrstnega Bogdana, ki je bil pred izletom v politiko tudi novinar, poleg tega pa vihti še slikarski čopič.

Ker je slovenska in ker je ljudska Njegove izborne retorike ne bi posebej poudarjali, če ne bi ob prestopu v SLS zablestel s pojasnilom, zakaj se je odločil zanjo: "Ker je slovenska in ker je ljudska ter v njej ni tajkunov in ljudi s slabimi nameni do soseda in sočloveka." Še en dokaz, da ne smemo obupati nad politiki in politiko.

Otroci in uniforme Čas krize je čas, v katerem je treba imeti jasno predstavo, katere so prednostne naloge. Šolski minister Jernej Pikalo sicer skromno zagotavlja, da vprašanje šolskih uniform ne spada med prioritete dela ministrstva, a to je dejal le zato, da ne bi pozabili na številne druge uspešne projekte njegovega resorja. Prav je, da – preden otrokom oblečemo uniforme – delovna skupina natančno preveri, ali je to pametno. In da odštejemo nekaj evrov za javnomnenjsko raziskavo o tem.

Vinjete, revščina in Amerika Pa še nekaj vinjet za konec. Kdo ne razume, da ljudje sami najbolje vedo, katera njihova dvosledna motorna vozila so tista, katerih višina nad prvo osjo presega 1,3 metra? Kdo ne razume, da je normalno, da je Andrej Šircelj lahko poslanec SDS in da lahko hkrati z vsemi informacijami, ki jih dobi kot kritični opozicijski izbranec ljudstva, kakovostno opravlja še plačano funkcijo v slabi banki?

Kdo ne razume, da se revščina sicer plazi po državi, a da se spodobi, da tisti, ki imajo minimalno plačo, vendarle dodajo kakšen evro k skupnim prizadevanjem revnih in bogatih za izhod iz krize?

Kdo ne razume, da ne moremo primerjati ameriškega in slovenskega vmešavanja države v gospodarstvo? V ZDA so le kratek čas "milijardno pumpali" banke z davkoplačevalskim denarjem, mi pa to delamo ves čas. Zato nas je ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli upravičeno okaral, da se že leta pogovarjamo o izhodu iz krize, pa nič ne naredimo. Pri njih je učinkovitost pač na višji ravni.