S sladkorno boleznijo v Sloveniji živi 136 tisoč ljudi

Kot je na včerajšnji novinarski konferenci ob današnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni še povedal minister za zdravje Tomaž Gantar, so v letu 2010 izdatki za zdravila za zniževanje krvnega sladkorja znašali 25,6 milijona evrov oziroma 5,5 odstotka vseh izdatkov za zdravila. Za medicinsko-tehnične pripomočke pa so bili po ministrovih besedah še bistveno višji, kar okoli 33 odstotkov vrednosti vseh sredstev za medicinsko tehnične-pripomočke, ki so bili izdani v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Gre za bolezen, ki zadeva celotno družbe "Kronične bolezni in med njimi sladkorna bolezen zaradi množičnosti in zahtevnosti zdravljenja predstavljajo velik javnozdravstveni problem in izziv za vzdržnost zdravstvenih sistemov. Gre dejansko za bolezen oziroma problem, ki zadeva celotno družbo, zaradi česar so problematiko sladkorne bolezni na dnevni red vključili tudi Združeni narodi. Pred tem so od zdravstvenih tem obravnavali le še epidemijo aidsa. Sladkorna bolezen je kot ena najpogostejših kroničnih bolezni mnogokrat prioritetna tema tudi Svetovne zdravstvene organizacije in Svet Evrope," je povedal Gantar.

Kot je izpostavil minister, se države obvladovanja sladkorne bolezni lotevajo na različne načine, Slovenija pa je pred tremi leti sprejela Nacionalni program za obvladovanje sladkorne bolezni 2010–2020. "Sam program je bil pripravljen na pobudo stroke in bolnikov, ki v okviru koordinacijske skupine pri ministrstvu za zdravje bdijo nad izvajanjem programa. Ključni cilji programa so boljše sodelovanje in doseganje sinergij pri preprečevanju sladkorne bolezni, njeno pravočasno odkrivanje in dostopno ter kakovostno zdravljenje za vse bolnike. Sprejeta sta bila tudi že dva dvoletna akcijska načrta, ki predstavljata dobro orodje za boljše povezovanje med strokami, različnimi ravnmi zdravstva ter med stroko in bolniki, kar je po mojem mnenju še posebej pomembno."

Po treh letih izvajanja nacionalnega programa Gantar ugotavlja, da je bila izvedena vrsta aktivnosti tako na področju spremljanja in ozaveščanja o sladkorni bolezni kot tudi na področju strokovnega povezovanja in usposabljanja zdravstvenih delavcev za bolj kakovostno, celostno in tudi dostopno obravnavo sladkornih bolnikov.

Opazen je trend naraščanja sladkorne bolezni "Leta 2011 je v Sloveniji zdravila za zniževanje glukoze v krvi prejemalo okoli 97 tisoč ljudi, od katerih je 46 odstotkov mlajših od 65 let. Delež prebivalstva, ki je prejemal ta zdravila, se je povečal od 4,1 odstotka leta 2008 na 4,8 odstotka leta 2011, kar pomeni povprečno petodstotno letno rast. Leta 2008 je bilo prejemnikov 84.200, število pa se povečuje za okoli štiri tisoč oseb letno. Od leta 2004 do 2010 se je med moškimi prejemniki teh zdravil statistično značilno povečal delež starostne skupine od 55 do 64 let. Starostno specifična prevalenca prejemnikov antihiperglikemičnih zdravil je pri moških večja kot pri ženskah v vseh starostnih skupinah po 40. letu starosti, do 60. leta starosti je kar dvakrat večja," je pojasnila mag. Polonca Truden-Dobrin z Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ).

V letošnjem letu je IVZ izvedel raziskavo o življenjskem slogu, in sicer iz anket CINDI v njihovi slovenski raziskavi z naslovom Z zdravjem povezan vedenjski slog v letih 2001, 2004 in 2008. V teh raziskavah je sodelovalo skupno 1141 ljudi s sladkorno boleznijo v starosti od 25 do 64 let. IVZ je ankete analiziral s poudarkom na trendih in socialno-ekonomskih neenakostih v zdravju. Ta je po besedah Truden-Dobrinove med drugim pokazala, da je v obdobju od leta 2001 do leta 2008 opazen trend naraščanja sladkorne bolezni, in sicer pri moških v starosti od 55 do 64 let, pri osebah, ki opravljajo lažje fizično ali sedeče delo, v spodnjem in delavskem sloju mestnega prebivalstva ter med moškimi v mestnem okolju.

Pomembni so preventiva, zgodnje odkrivanje in izobraževanje o sladkorni bolezni Zaradi predvidevanj, da bo število obolelih tudi v prihodnosti strmo naraščalo, tudi Mednarodna diabetična zveza vsako leto opozarja na pomembnost preventive, zgodnje odkrivanje in izobraževanje o sladkorni bolezni. Zveza društev diabetikov Slovenije, danes jih je že kar 40, pa po besedah njenega predsednika Petra Miklavčiča izvaja številne dejavnosti, ki podpirajo prizadevanja mednarodne zveze. "Ena od nalog zveze je tudi spodbujanje zdravega načina življenja tako med našimi člani kot v preostali družbi, saj so dejavniki tveganja za nastanek sladkorne bolezni in nekaterih drugih kroničnih obolenj podobni. Gre zlasti za nezdravo prehranjevanje, premalo gibanja, stres, kajenje in prekomerno uživanje alkohola," je še povedal Miklavčič.