Zunanji minister Dimitrij Rupel je obtožil informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar, da je bil namen njenega posega v preiskavo na zunanjem ministrstvu, "preprečitev odkritja storilca".
"Zaradi posegov informacijske pooblaščenke je bila ta naša preiskava zaustavljena in jaz si mislim, da je bil namen tega posega ravno ta, da se prepreči odkritje storilca," je dejal minister v vnaprej posnetem pogovoru za Studio ob 17 na vprašanje, ali so na ministrstvu že našli krivca za objavo v medijih v začetku leta omenjene depeše iz 24. decembra lani, ki sicer ni imela oznake zaupno.
"Nekdo nam je želel podtakniti neko posebno politiko podvrženosti vpliva ZDA"
"Mislim, da so nekateri v politični sferi bili tako zelo prestrašeni, da bi prišli na sled tistemu, ki je ukradel to depešo in jo dal objaviti, da so angažirali vse mogoče institucije in ljudi, in zdaj smo tam, kjer smo," je dejal. Kot nemogoče pa je Rupel danes označil interpretacije, da iz depeše sledi, da "ZDA narekujejo Sloveniji neko določeno ravnanje", saj je šlo za pogovor političnega direktorja MZZ s predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva, kjer so "navedena stališča in nič drugega". "Nekdo je želel podtakniti Sloveniji in našemu ministrstvu, tudi meni osebno," neko posebno politiko podvrženosti vpliva ZDA, ki naj bi nam ukazale priznanje Kosova, je dejal. Kot je poudaril, se nič od takrat napovedanega ni zgodilo, Slovenija ni med prvimi priznala Kosova, ampak v skladu z evropsko politiko, tisto, ki smo jo kot predsedujoči EU sami zagovarjali.
Na depešo je po njegovi oceni sicer treba gledati "v širšem kontekstu neke nacionalistične politike v Srbiji, neke protievropske politike", ki je bila na zadnjih parlamentarnih volitvah 11. maja poražena, česar je "zelo vesel". Ker je bila depeša objavljena v začetku leta hkrati v Ljubljani in Beogradu, namreč meni, da so želeli v času predsedovanja EU slovensko zunanjo politiko "onesposobiti pri upravljanju s problemom Kosova", ki je bilo glavni problem evropske zunanje politike, tako da bi protievropska stran v Srbiji "dobila neke prednostne točke".
"Gre za politični konstrukt"
Z ministrovo ugotovitvijo, da je šlo pri zadevi za "politični konstrukt", se je strinjal tudi predstavnik MZZ Bojan Brezigar, ki je bil v studiu, ob tem pa menil, da je dal depešo morda v javnost tudi kdo z ministrstva, ki je želel škodovati ministru. Član izvršnega odbora Sindikata slovenskih diplomatov Stanislav Sikošek je ob tem poudaril, da so depešo brali tudi mnogi nadrejeni na ministrstvu, ki bi lahko v kateremkoli trenutku na dokument dali oznako zaupno, ki je depeša ni imela.
Minister Rupel je sicer v oddaji, ki so jo pripravili ob dnevu slovenske diplomacije, izpostavil uspešnost slovenske zunanje politike od začetka obstoja, pri čemer je dodal, da zdaj kot predsedujoča Evropski uniji "doživlja svoje zvezdne trenutke". "Česa podobnega si denimo 15 ali 17 let nazaj nismo predstavljali, zato smo veseli, da nam je to uspelo in da tako Slovenija soustvarja evropsko politiko na najvišji ravni," je dejal. Pri tem je kot specifično nalogo in zavezo slovenske zunanje politike kot predsedujoče EU izpostavil Zahodni Balkan, ki se po njegovih besedah izpolnjuje.
"Aparat je bil ustvarjen iz nič"
Gosti v studiu so se z ugotovitvijo ministra o uspešnosti slovenske diplomacije strinjali, je pa član izvršnega odbora sindikata diplomatov Bojan Grobovšek opozoril, da bi bilo kljub uspehu celote treba nekatere stvari na MZZ urediti, saj je bil "aparat ustvarjen iz nič". Kot je dejal, so v začetkih zelo hiteli in je bilo storjenih tudi veliko improvizacij, sedaj pa si sindikat želi ureditve razmer z dialogom.
Na vprašanje, ali bodo zaradi prihajajočih volitev podaljševali mandate več veleposlanikom, ki naj bi jim kmalu potekel mandat, pa je Rupel zagotovil, da "glede tega ni kakih posebnih odprtih vprašanj". Kot je pojasnil, bo letos sicer razrešenih nekoliko več veleposlanikov, ker so nekaterim podaljševali mandate do julija zaradi predsedovanja EU, zato gre za zamudo in morajo določene veleposlanike in druge diplomate razrešiti in poslati nove.
"V glavnem bom predlagal karierne diplomate"
Tako naj bi po njegovih besedah spomladi rešili "okoli deset primerov", medtem ko ima Slovenija v tujini med 45 in 50 diplomatskih predstavništev. O imenih kandidatov ni želel govoriti, je pa poudaril, da bo predlagal "v glavnem, če ne celo izključno, karierne diplomate, torej ljudi z našega ministrstva". Poudaril pa je, da ni edini, ki o tem odloča. Dodal je še, da ni gotov, ali bodo uspeli zapolniti vsa mesta, saj je Slovenija v zadnjem času odprla nekaj novih veleposlaništev, med drugim v Braziliji in Savdski Arabiji. Poudaril pa je, da se zunanja politika ne dela samo v tujini, ampak da je njeno bistvo v Ljubljani, v vladi in parlamentu.
2
