Rupel EU opozoril na netočna stališča Hrvaške o odnosih s Slovenijo

"Ostane pri tem, da iščemo pomoč tretjega, lokacija pa še ni znana," je danes v razpravi o teh stališčih v Luksemburgu opozoril zunanji minister Dimitrij Rupel.

Hrvaška je v svoja stališča, ki jih je predložila ob četrtem srečanju stabilizacijsko-pridružitvenega sveta med EU in Hrvaško, ki poteka danes v Luksemburgu, v poglavje o vprašanjih meje vključila tudi tri odstavke, ki zadevajo odnose s Slovenijo. Ti odstavki so po navedbah slovenske strani netočni.

Odločitve glede Haaga ni bilo "V dokumentu, ki so ga pripravili na Hrvaškem, piše, da je prišlo na Bledu do dogovora v zvezi s haaškim sodiščem oziroma s tem, da naj bi se strani obrnili na haaško sodišče. To ni točno," je poudaril minister Rupel v izjavi za slovenske medije po srečanju EU in Hrvaške. Hrvaški minister je priznal, da ima slovenska stran prav, je dodal.

"Na srečanju na Bledu avgusta 2007 sta predsednik vlade Slovenije Janez Janša in predsednik vlade Hrvaške Ivo Sanader med drugim načelno soglašala, da zaprosita tretjo stran, da se vključi v reševanje mejnega vprašanja. Neformalni dogovor ni izključil Mednarodnega sodišča v Haagu; odločitve vsekakor še ni bilo," so uradno pojasnili na ministrstvu.

Slovenija ni omejila pretoka blaga Netočne so tudi navedbe, da je Slovenija omejila pretok blaga na petih mejnih prehodih, ne da bi se predhodno posvetovala s Hrvaško in da Slovenija ne priznava več prepustnic, ki jih Hrvaška izdaja na osnovi Videmskega sporazuma, je slovenska stran danes seznanila države članice unije.

"Odločitev slovenske vlade, da uvede omejitve na petih prehodih na slovensko-hrvaški meji za prevoz tovornega blaga, med temi na mejnem prehodu Sočerga, je bila sprejeta zaradi neprimerne infrastrukture, ki ne omogoča opravljanja mejnih in carinskih obveznosti v skladu z evropskim pravnim redom. Hrvaška stran je bila s tem seznanjena, preden so slovenske oblasti sprejele sklep. Slovenski in hrvaški minister za prevoze sta načrtovala srečanje za 16. april 2008; srečanje je bilo odloženo na zahtevo Hrvaške," na ministrstvu pojasnjujejo prvo netočnost.

"Videmskega sporazuma ni več mogoče uveljavljati" "Videmski sporazum je bil sprejet leta 1954 z namenom, da se olajša prehajanje jugoslovansko-italijanske meje, kasneje slovensko-italijanske meje. Z odpravo mejne kontrole na slovensko-italijanski meji je postal sporazum brezpredmeten in ga ni več mogoče uveljavljati. Prepustnice, ki jih na osnovi tega sporazuma izdajajo hrvaškim državljanom niso bile vključene v priloge zakonika o schengenski meji za prehajanje preko zunanje meje," pa so zapisali o drugi navedbi.

"Gospod Joras mora biti upravičen do dostopa do svoje hiše"

Minister Rupel je danes komentiral tudi zaplete glede poti do doma Joška Jorasa. Hrvaškega kolega sem prosil, naj ta problem rešijo čim prej, je povedal Rupel. "Kot je kazalo še sinoči, res ne gre. Gospod Joras mora biti upravičen do dostopa do svoje hiše in iz tega delati problem, je kratkovidno," je poudaril.

Ključni odnosi s sosedami Odnosi s sosedami so ključni za napredek Hrvaške na poti v EU, je danes po srečanju EU in Hrvaške opozoril slovenski minister, predsednik Sveta EU. "Dobrososedski odnosi so ena velikih vrlin evropskega sožitja in ena glavnih vrednot evropskega sodelovanja," je poudaril.

Hrvaška dobro napreduje na poti v EU, vendar je za njen nadaljnji napredek še vedno ključno rešiti vsa odprta vprašanja s sosedami, predvsem glede meje, je EU tudi poudarila v svojih pogajalskih stališčih ob rednem pregledu stanja v pogajanjih s Hrvaško danes ponedeljek v Luksemburgu. Hrvaška je doslej odprla 18 od 35 poglavij v pogajanjih in dve začasno zaprla.

Pomemben preboj v pogajanjih je država dosegla z rešitvijo problema zaščitne ekološko-ribolovne cone v Jadranu (ERC), katere enostranska uveljavitev na hrvaški strani je bila v nasprotju z evropskimi pravili. Hrvaški parlament je marca odločil, da ne bo uveljavljal nobenega vidika te cone, kar sta ob podpori celotne EU zahtevali Slovenija in Italija.

Vendar dobri odnosi s sosedami še vedno ostajajo ključni za napredek Hrvaške na poti v EU. "EU Hrvaško poziva, naj okrepi prizadevanja pri iskanju vzajemno sprejemljivih in dokončnih rešitev za vsa odprta dvostranska vprašanja s sosednjimi državami, predvsem glede vprašanj meje," izhaja iz delovnih dokumentov za srečanje EU in Hrvaške.

V tem okviru EU v sklopu pogajanj o poglavju o ribištvu, ki ga Hrvaška še ni odprla, poziva k hitri rešitvi odprtih vprašanj v povezavi z obmejnim sporazumom Sops med Slovenijo in Hrvaško. EU ugotavlja, da potekajo pogovori o izvajanju ribiškega dela Sopsa, ter izraža pričakovanje, da bo dosežena hitra rešitev, izhaja iz dokumentov.

Hrvaški pogajalci zadovoljni

Hrvaški pogajalci so s pogajanji zadovoljni in zatrjujejo, da bodo izpolnili svojo domačo nalogo. Ocene o napredku Hrvaške na poti v EU so pozitivne in opogumljajoče, je menil hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković v Luksemburgu. "Drznem si reči, da je to doslej najboljša ocena splošnega napredka Hrvaške na poti v EU," je poudaril.

Prva ključna naloga Hrvaške je izpolniti vsa merila za odprtje vseh poglavij do konca junija, saj bo le tako Evropska komisija jeseni potrdila, da je ciljni datum za konec pogajanj jesen 2009. Vseh meril je 22, Hrvaška jih mora izpolniti še približno polovico, in sicer v poglavjih javna naročila, veterina, sodstvo in temeljne pravice ter konkurenčnost.