Rodetov dvorec Goričane ostaja prazen

Papirnica Goričane bo po pisanju Dnevnikove novinarke Ranke Ivelje do konca leta vložila tožbo proti ljubljanski nadškofiji, če se ta ne bo pripravljena z lastnikom in direktorjem Papirnice Goričane Andražem Stegujem dogovoriti glede dolga papirnice nadškofiji in njihovega 8,5-milijonskega vložka v obnovo dvorca.

Prenova mogočnega dvorca, ki se je začela leta 2002, ko je ljubljansko nadškofijo vodil Franc Rode, je že nekaj let jabolko spora med papirnico in nadškofijo. Ljubljanska nadškofija je leta 2004 z direktorjem Papirnice Goričane sklenila pogodbo, po kateri bi papirnica z lastnimi sredstvi in sredstvi donatorjev obnovila graščino. V zameno za drago obnovo bi jo po njej lahko kot najemnica tržila za protokolarne in reprezentančne prostore.

Papirnica Goričane v obnovo vložila 8,5 milijona evrov V pogodbi je bilo dogovorjeno, da se bo doba najema podaljšala za toliko časa, kolikor se bo povečal vložek v obnovo. Z vložkom 8,5 milijona evrov bi po besedah direktorja Steguja dvorec tako lahko uporabljali prihodnjih 50 let.

V aneksu k pogodbi je bilo dodatno zapisano, da bo 427 kvadratnih metrov velike prostore v drugem nadstropju dvorca do svoje smrti uporabljal Franc Rode, kar je bilo po pisanju Dnevnikove novinarke javnosti zamolčano.

Svila in marmor za kardinala V skladu s projektom obnove dvorca, ki ga je potrdil sam Rode, so uporabljali le najboljše materiale, kot sta marmor in hrastovina. Svetila so iz muranskega stekla, jedilnico poleg obnovljenih štukatur in fresk krasi 85 tisoč evrov vredna svilena preproga. V kamin v dnevni sobi so na željo kardinala vgradili tudi njegov grb. V mansardi dvorca je urejenih šest sob za goste in prostor za rekreacijo, v katerem je tudi savna.

Z nadškofije so novinarki Dnevnika sporočili zgolj to, da do dokončne rešitve odprtih vprašanj v zvezi z dvorcem Goričane nadškofija ne daje izjav in komentarjev.