Robert Golob
Četrtek, 27. 8. 2026, 4.00
4 dni, 5 ur
Reševanje GEN-I pred Black Cubom na ustavnem sodišču
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,27
"Skrbi vas, da bo Golob izgubil vpliv v GEN-I in kako boste po tem financirali svoje medije. Ta zakon preprečuje privatizacijo direktorjev, ki bi radi izigrali državo." Tako je Aleksander Reberšek (NSi) v odboru za gospodarstvo ta teden poslancem z leve očital dvoličnost, ko poskušajo na ustavnem sodišču zadržati in odpraviti spremembo zakona o gospodarskih družbah, ki državi vrača vpliv na državna podjetja, ki so ga direktorji državnih podjetij zmanjšali z navzkrižnim medsebojnim lastništvom. Da je ureditev, ko gre za lastniški vpliv nad GEN-I, absurdna, izhod pa privatizacija ali vrnitev lastniškega vpliva države, je v razvpitih posnetkih, ki jih je Robert Golob pripisal izraelskemu zasebnemu podjetju Black Cube, pred volitvami opozoril tudi Dejan Paravan, nekdanji direktor GEN Energije, ki je eden lastnikov GEN-I. Paravan je bil v GEN-I vodilni tudi v preteklosti.
Takojšnje zadržanje spremembe zakona, s katero je desna koalicija po volitvah državi vrnila lastniški vpliv na GEN-I in druga podobna podjetja, je ustavnemu sodišču predlagala skupina poslancev Svobode, SD in Levice. A v odboru za gospodarstvo so pri tem ta teden vztrajali le še štirje poslanci Svobode. Poslanec Levice Vladimir Šega se je vzdržal, poslanca SD in nekdanjega ministra za gospodarstvo Matjaža Hana pa ni bilo. Poslanec NSi Reberšek je poslance na levi pred glasovanjem precej razjezil, ko jim je očital: "Malo se čudim, kako vam je na levi strani danes pomemben interes direktorjev in ne javni interes države, ki je lastnik. Sistem, ki ga branite, je sistem direktorske privatizacije. Ko direktorji, ki niso lastniki, obvladujejo družbo, katere končni lastnik so davkoplačevalci. Zdaj se pa vprašajte, kdo bi moral imeti večji vpliv – lastnik družbe ali direktor?"
"Ko gre za interese krogov Roberta Goloba in GEN-I, pozabite na svoja leva načela javnega interesa," jim je zabrusil.
Da "blebeta laži" je Reberšku očitala Sara Žibrat (Svoboda) in mu predlagala, naj "vse te laži, ki ste jih zdaj povedali", preveri prek preiskovalnih komisij. K preiskovanju ga je pozvala celo večkrat.
To je bilo nenavadno, ker je v prejšnjem mandatu njena stranka točno to preiskavo GEN-I in državne energetike s celo serijo manevrov sistematično onemogočala in spremenila celo zakon o parlamentarnih preiskavah, da bi lahko GEN-I (in drugi) že s pritožbo na ustavno sodišče za nekaj mesecev ustavil začetek preiskovanj. Ko so stranke z desne po volitvah ta privilegij za preiskovane odpravile, so z leve zbrali podpise za referendum proti "politični policiji". Referendum bo oktobra.
Populističen monolog je Reberšku očital tudi Šega iz Levice, ki je napovedal, da se bo pri glasovanju vzdržal, ker je problem navzkrižnih lastništev treba rešiti, a je zanj nesprejemljiv način, kako so vladne stranke to storile: "Škoda je, da niste tega rešili v strokovni debati, da je šlo med evropske direktive kot trojanski konj."
Da za zadržanje sprememb zakona ustavnega sodišča ni razlogov, je glasovalo osem poslancev, proti pa štirje.
Del mnenja zakonodajno-pravne službe, ki ga je večina potrdila, je: "V primeru začasnega zadržanja izvrševanja izpodbijane ureditve, bi se škodljive posledice kazale tudi v tveganju, da bi se poslovodstvo vzajemno povezanih družb lahko izognilo dejanskemu nadzoru svojih lastnikov in preprečilo učinkovito uveljavljanje nadzornih mehanizmov." Kdaj bo ustavno sodišče odločilo, še ni znano.
Paravan je v posnetku, ki ga v Svobodi pripisujejo zasebnemu podjetju Black Cube (del je objavljen na začetku članka), pojasnil, da je v GEN Energiji, ko jo je vodil, pripravljal gradnjo novega bloka nuklearke, a tudi scenarije, kaj storiti z lastništvom GEN-I. Kot direktor GEN Energije je Paravan odstopil oktobra lani, direktorica je po njem postala teta Tine Gaber Golob Nada Drobne Popovič, ki je pred tem vodila Petrol.
V pogovoru s "tujimi investitorji" je Paravan povzel, da je zdajšnja ureditev, ko gre za lastništvo GEN-I, v slepi ulici, ker GEN ni pravi lastnik, in da sta iz tega le dva izhoda: ali da država prevzame polno lastništvo ali pa privatizacija. To je tudi pripravljal, ko je vodil GEN Energijo. Z vidika oblasti je, je ocenil Paravan, privatizacija boljša pot, ker s tem država sicer dobi manjši delež, dejansko pa vrednostno precej več, ker so zasebniki spretnejši podjetniki. Posnetek Paravana je pokazal priprave na spremembe lastništva GEN-I, ki bi lahko tlakovale pot k temu, da bi si vplivni posamezniki v državni energetiki zagotovili trajen vpliv ne glede na to, kdo je na oblasti. To so poskušali že v preteklosti, ko so s križnim lastništvom in prodajo podrejenih obveznic zasebnikom razglasili celo, da je podjetje GEN-I zasebno ter si s tem omogočili izplačevanje plač in nagrad daleč čez zakonske omejitve, ki jih določa zakon (znan kot Lahovnikov zakon). Dejansko je bil GEN-I ves čas državni, glavni temelj poslov pa preprodaja elektrike iz nuklearke, kjer so si izborili skoraj monopol.
