Četrtek,
20. 11. 2025,
9.45

Osveženo pred

1 ura, 21 minut

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,00

Natisni članek

Natisni članek

Slovenija volilna pravica Delo Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja referendum

Četrtek, 20. 11. 2025, 9.45

1 ura, 21 minut

Referendum o pomoči pri končanju življenja: odloča volilna udeležba

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,00
volilna glasovnica | Foto STA

Foto: STA

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je državni zbor že potrdil, čaka še presoja volivcev. O tem, ali bo zakon stopil v veljavo ali ne, bodo odločali na nedeljskem referendumu. Po podatkih ankete, ki jo je za časnik Delo opravila Mediana na reprezentativnem vzorcu, zakon trenutno podpira 51 odstotkov vprašanih, 30 odstotkov mu nasprotuje, preostali so neodločeni. A kot opozarjajo, bo končni rezultat odvisen predvsem od udeležbe. Kot navajajo, bi se omenjeno razmerje lahko spremenilo v korist nasprotnikov, saj podrobnejša analiza rezultatov pokaže, da ti nekoliko pogosteje odgovarjajo, da se bodo referenduma zagotovo udeležili.

Primerjava z merjenjem pred mesecem dni razkriva tudi izrazit premik: delež podpornikov zakona se je zmanjšal za skoraj deset odstotnih točk, povečal pa se je delež neopredeljenih, kar nakazuje, da se je del podpore prelil v to skupino.

Izobrazba deli podporo zakonu

Pri vprašanju, kdo zakon podpira in kdo mu nasprotuje, so na Delu zapisali, da na opredelitev vpliva tudi izobrazba: pri višje izobraženih je podpora zakonu večja, medtem ko je pri anketirancih z osnovnošolsko izobrazbo podpora skoraj izenačena z nasprotovanjem. 

Po izračunih, ki jih navaja Delo, bi lahko bila volilna udeležba okoli 38-odstotna. To je nekaj odstotnih točk manj kot na lanskem posvetovalnem referendumu, ki je potekal sočasno z evropskimi volitvami. Ob takšni udeležbi bo o izidu najverjetneje odločalo, kateremu od taborov bo uspelo prepričati več svojih podpornikov. Ustava določa, da je zakon na zakonodajnem referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina udeleženih volivcev in hkrati vsaj petina vseh volilnih upravičencev.

Na Delu pišejo, da je bil v zadnjih tednih v kampanji izrazitejši predvsem tabor nasprotnikov. Ob opozicijskih strankah so stališča izražali tudi posamezni zdravniki in Cerkev, ki sicer zanika, da vodi kampanjo, a izpostavlja svoj pogled na dostojanstvo življenja. 

Ustava volilno pravico opredeljuje kot splošno in enako pravico vsakega državljana, da sodeluje pri upravljanju javnih zadev tudi neposredno – med drugim na referendumu. Čeprav udeležba ni obvezna, ostaja pomemben izraz državljanske odgovornosti in zavedanja, da o pomembnih vprašanjih odločamo skupaj.

V času, ko razprava odpira občutljiva osebna in družbena vprašanja, je pred referendumom najpomembnejši razmislek. Končna odločitev bo imela težo toliko, kolikor jo bo oblikoval širok krog volivcev. 

V dveh dneh predčasno glasovalo 22.433 volivk in volivcev

V dveh dneh predčasnega glasovanja o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je glas oddalo 22.433 volivk in volivcev, kar predstavlja 1,42 odstotka vseh volilnih upravičencev, so sporočili iz Državne volilne komisije (DVK). Samo v sredo je predčasno glasovalo 13.125 volivcev (0,83 odstotka). Predčasno je bilo mogoče glasovati še v četrtek.

Za primerjavo – pri prvem zakonodajnem referendumu letos, ki se je nanašal na dodatek k pokojnini za izjemne dosežke v umetnosti, je v treh dneh predčasnega glasovanja glas oddalo 23.102 volivcev (1,36 odstotka). Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je bilo v Sloveniji 1.696.025 volilnih upravičencev.

Zakon, o katerem se bo odločalo

Zakon, o katerem se bo odločalo, predvideva pravico do pomoči pri končanju življenja za polnoletne paciente, ki doživljajo neznosno trpljenje zaradi hude neozdravljive bolezni ali trajne okvare zdravja, za katero so izčrpane vse razumne možnosti lajšanja. Pacient mora namero najprej napovedati lečečemu zdravniku in z njim opraviti dva pogovora, nato sledi mnenje neodvisnega zdravnika in psihiatra. O zahtevku odloči petčlanska komisija. Zakon izrecno določa, da pravice ni mogoče uveljavljati zaradi trpljenja, ki izvira iz duševne bolezni.

Premier Robert Golob in Tina Gaber Golob na predčasnem glasovanju pred referendumom o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Novice Golob pozval k podpori zakonu o prostovoljnem končanju življenja #foto
bolnik, zdravljenje, končanje življenja
Novice DZ sprejel zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja