Četrtek,
19. 6. 2008,
18.59

Osveženo pred

8 let, 5 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 19. 6. 2008, 18.59

8 let, 5 mesecev

Razprava: Visoke cene hrane izziv za ves svet

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Visoke cene hrane in grozeča lakota so resen problem, s katerim se bodo morale soočiti tako razvite države kot države v razvoju, so se strinjali udeleženci razprave Društva Unicef Slovenija.

Profesor z biotehniške fakultete Emil Erjavec je v razpravi poudaril, da tokratna kriza, ki je prizadela več sto milijonov ljudi, ni prva; v zadnjih 30 letih je namreč to že peta velika podražitev hrane, vendar so se v preteklosti stvari hitro umirile. Tokrat se očitno ne bodo in lahko govorimo, da vprašanje prehranske varnosti in lakote ponovno postaja eno osrednjih vprašanj človeštva, je opozoril. Povečano povpraševanje po hrani Proizvodnja biogoriv iz rastlinskih proizvodov, ki so bili doslej namenjeni prehrani, je po Erjavčevih besedah le eden od vzrokov za dvig cen hrane. Pomemben vzrok je povečano povpraševanje po hrani, saj se svetovno prebivalstvo hitro približuje sedmim milijardam. Poleg tega je v zadnjem desetletju prišlo do strukturnih sprememb v prehranskih navadah, ko je približno 500 milijonov ljudi žito zamenjalo za meso.

Erjavec enega glavnih problemov vidi v tem, da je bilo v preteklosti tradicionalno kmetijstvo praktično uničeno, za kar so odgovorne nizke cene hrane, zapostavljanje tega sektorja, razvoj industrijskega modela kmetijstva po vzoru razvitih držav, pa tudi ravnanje multinacionalk. Po njegovih besedah trenutno najbolj trpijo ljudje, ki so zapustili podeželje in se naselili v revnih barakarskih naseljih velikih mest, ki so nastala v zadnjih 15 letih.

Kriza ni prizadela vseh držav enako Erjavec je poudaril, da kriza ni prizadela vseh držav v razvoju enako. Indija, ki je v zadnjih 30 letih veliko vlagala v kmetijstvo, ima na primer veliko manjše težave kot afriške in karibske države, kjer je veliko ljudi odvisnih od uvožene hrane.

Erjavec je opozoril, da so k dvigu cen hrane prispevale tudi špekulacije na svetovnih trgih. Po zlomu nepremičninskega trga v ZDA se je kapital preusmeril na trge kmetijskih pridelkov, na katerem se splača špekulirati, saj cene nihajo. Poleg tega so nekatere države postale egoistične in začele zapirati svoje trge, je dejal.

Jallowa opozorila na začaran krog podhranjenosti Predstavnica Svetovnega programa za hrano (WFP) Isatou Jallow je opozorila na začaran krog podhranjenosti, v katerega so ujete generacije prebivalcev držav v razvoju. "Podhranjena nosečnica lahko rodi otroka s prenizko telesno težo, kar vpliva tudi na njegov nadaljnji razvoj. Če gre za deklico se problem podhranjenosti nadaljuje, saj ta kasneje zanosi in najverjetneje ponovno rodi podhranjenega otroka," je dejala in dodala, da kronična podhranjenost v vseh življenjskih obdobjih vpliva na zmožnost učenja, produktivnost, mobilnost in nenazadnje na smrtnost.

Po njenih besedah je bila situacija v državah v razvoju že doslej težka, visoke cene hrane pa so jo še poslabšale. Opozorila je, da so v številnih skupnostih zavrgli tradicionalno pridelavo hrane in še tisto malo denarja, ki ga imajo, porabijo za uvoženo hrano, ki je iz dneva v dan dražja. WFP zato spodbuja in podpira pridelavo in uporabo tradicionalne prehrane, je povedala Jallowa.

"Svetovno lakoto se obravnava kot vrsto modne muhe" Podpredsednik Društva Unicef Slovenija Jožef Kunič pa je opozoril, da je svetovna lakota konstanten problem, se ga pa na žalost obravnava kot neke vrste modno muho, podobno kot so bile nedavno podnebne spremembe. K temu problemu se po njegovem pristopa preveč volontaristično in premalo temeljito, v razpravah pa se običajno pozablja na rastočo svetovno prebivalstvo in sredstva, ki se jih namenja za vojsko.

Kriza je za nekatere dober posel Nekdanji direktor statističnega urada Tomaž Banovec je menil, da bo tokratna kriza za nekatere znova dober posel. Dostava pomoči, administracija in drugi stroški namreč ogromno stanejo, do prizadetih pa pride le majhen del pomoči. Po njegovem lahko Slovenija kot majhna država pomaga predvsem z znanjem, kot dober zgled pa je omenil Mednarodno ustanovo - fundacijo za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF).