Petek,
11. 7. 2008,
15.05

Osveženo pred

7 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 11. 7. 2008, 15.05

7 let

Raziskava Parsifala: SDS pred SD

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Če bi bile volitve v nedeljo, bi po raziskavi, ki jo je za vlado opravil Parsifal, 20,4 odstotka volilo SDS, 13,2 odstotka pa SD.

Po večinskem mnenju sodelujočih v raziskavi je bilo predsedovanje EU uspešno, sodniki si ne zaslužijo višjih plač, policija in tožilstvo pa sta pri aretacijah le opravljala svoje dolžnosti zaradi suma kriminala. Po javnomnenjski raziskavi, ki so jo objavili na spletnih straneh vlade, je 19,3 odstotka vprašanih predsedovanje Slovenije EU ocenilo kot zelo uspešno, 66 odstotkov kot večinoma uspešno, 6,6 odstotka kot večinoma neuspešno in 2 odstotka kot zelo neuspešno. Večina pozitivno ocenila slovensko predsedovanje EU Po mnenju 58 odstotkov vprašanih je prav, da se Slovenija ukvarja tudi z evropskimi in svetovnimi problemi, saj je to njena odgovornost, 38 odstotkov pa jih meni, da ukvarjanje z evropskimi in svetovnimi problemi le odvrača pozornost od domačih problemov. Predsedovanje Slovenije EU je po mnenju 89,2 odstotka sodelujočih v raziskavi koristilo ugledu Slovenije v Evropi, po mnenju 81,5 odstotka sodelujočih ugledu Slovenije v svetu, po mnenju 79,5 odstotka sodelujočih slovenskemu turizmu, po mnenju 67,8 odstotka sodelujočih pa je koristilo tudi slovenskemu gospodarstvu.

67 odstotkov vprašanih meni, da si sodniki ne zaslužijo višjih plač, 22 odstotkov pa, da si jih zaslužijo. Slovenskemu sodstvu po omenjeni raziskavi na splošno zaupa 33 odstotkov, 58 odstotkov vprašanih pa mu ne zaupa. Po mnenju 61 odstotkov vprašanih sta policija in tožilstvo pri aretacijah in kratkem pridržanju direktorja SCT Ivana Zidarja in zdaj že nekdanjega tožilca Boštjana Penka le opravljala svoje dolžnosti zaradi suma gospodarskega kriminala in zlorabe položaja. 28 odstotkov vprašanih pa meni, da sta pri tem neupravičeno posegla v človekove pravice in svobodo.

30 odstotkov je neopredeljenih Delo vlade je 7,3 odstotka vprašanih ocenilo kot zelo pozitivno, 21,2 odstotka kot pozitivno, 41 odstotkov kot srednje, 18,6 odstotka kot negativno in 7,7 kot zelo negativno. Če bi bile volitve to nedeljo, bi po podatkih raziskave 20,4 odstotka vprašanih volilo SDS, 13,2 odstotka SD, 6,5 odstotka Zares, 4 odstotki LDS, 3,3 odstotka Desus, 3 odstotki SNS, 2,4 odstotka SLS, 1,5 odstotka NSi, 1,4 odstotka Lipo in 1,2 odstotka drugo stranko. 6 odstotkov vprašanih na volitve ne bi šlo, 7,1 odstotka ne bi volilo nobene stranke, 30,7 odstotka pa ne ve, katero stranko bi volili. Javnomnenjsko raziskavo je za vlado od 7. do 10. julija po telefonu opravil Parsifal, po telefonu so anketirali 907 polnoletnih oseb.

Katera raziskava je prava? V začetku tedna je Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana objavil rezultate svoje raziskave s skoraj diametralno nasprotnimi rezultati. Raziskava Mediane je pokazala, da bi največ volivcev volilo SD (24,4 odstotka), za SDS pa bi volilo 15,7 odstotka vprašanih.

Anketa Mladine: Na volitvah SD 18,9 odstotka, SDS 14,4 odstotka Socialni demokrati pod vodstvom Boruta Pahorja bi prepričljivo zmagali na parlamentarnih volitvah, če bi o izidih volitev odločalo javno mnenje ta teden, ocenjujejo v tedniku Mladina na podlagi raziskave javnega mnenja na reprezentativnem vzorcu 1337 anketirancev, ki jo je za tednik pripravila agencija Ninamedia. Na neposredno vprašanje, katero stranko bi anketiranci volili na državnozborskih volitvah 21. septembra, je 18,9 odstotka vprašanih navedlo SD, 14,4 odstotka anketiranih pa je napovedalo podporo SDS.

Na tretje mesto se je uvrstila stranka Zares, ki bi jo podprlo 5,9 odstotka anketiranih, na četrto pa s 5,2 odstotka LDS. Na petem mestu sledi stranka DeSUS, ki bi jo podprlo 2,8 odstotka anketiranih, 1,8 odstotka anketiranih pa je napovedalo podporo SNS. SLS bi dobila 1,7, NSi 1,5 odstotka, Lipa pa 0,8 odstotka glasov. Ob tem je kar 32,2 odstotka anketiranih odgovorilo, da še ne vedo, katero stranko bodo volili, 14,5 odstotka anketiranih pa, da ne bodo volili, kažejo podatki iz ankete.

Neopredeljenim najbližja SD Da bi ugotovili namene neodločenih in vpliv tistih, ki se volitev ne bodo udeležili, so v Ninamedii anketirancem postavili dodatno vprašanje. Tako so tiste, ki še ne vedo, katero stranko bodo volili, vprašali, katera stranka jim je ta trenutek najbližje. Podpora SD se je v tem primeru dvignila na 23,6 odstotka, podpora SDS pa na 18,3 odstotka, še navajajo v Mladini.

Na vprašanje, ali se anketiranci nameravajo udeležiti volitev, jih je 71,1 odstotka odgovorilo pozitivno, 20,5 odstotka jih je menilo, da se bodo volitev verjetno udeležili, 8,3 odstotka anketiranih pa odgovora ni vedelo oz. so napovedali, da se volitev ne bodo udeležili. Upoštevajoč le tiste anketirance, ki se volitev nameravajo udeležiti, bi po raziskavi, objavljeni v tokratni Mladini, za SD glasovalo 29,2 odstotka anketiranih, na drugo mesto pa bi se uvrstila SDS z 22,9 odstotka glasov. Zares bi podprlo 7,9, LDS 6,8, DeSUS 4,8, SLS 2,9, NSi 2,5, SNS pa 2,1 odstotka. Tudi upoštevaje vsa dodatna vprašanja in križanja pa ostaja 19,3 odstotka volivcev, ki se zagotovo nameravajo udeležiti volitev, še naprej neodločenih, ugotavlja Mladina. Anketo so 8. in 9. julija v Ninamedii opravili na vzorcu 1337 vprašanih.