Nedelja,
14. 9. 2008,
13.22

Osveženo pred

8 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Nedelja, 14. 9. 2008, 13.22

8 let, 6 mesecev

Primorski kandidati LDS za zmago dobre volje pri Slovencih in Italijanih

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Primorski kandidati LDS na volitvah v DZ menijo, da so Slovenci Primorsko v zadnjih desetletjih v marsičem gospodarsko razvili in kulturno oplemenitili.

V izjavi ob prazniku priključitve Primorske k matični domovini so izrazili tudi prepričanje, da bo samo zmaga dobre volje in razuma pri Slovencih in Italijanih prispevala h krepitvi sožitja.

Prekletstvo Rapalske meje "15. september 1947 je bil veličasten datum, saj je Slovenija vključila v svoje meje Soško dolino, del Brd, del Goriške, Vipavsko dolino, Notranjsko in večji del Krasa. Rapalska meja, ki je prizadejala od leta 1920 dalje našemu narodu toliko gorja, je bila za vedno izbrisana," so zapisali primorski kandidati LDS Jože Pirjevec, Anica Kanalec Prešeren, Franko Fičur, Lucija Čok, Dorijan Maršič, Breda Krašna, Uroš Petohleb, Črtomir Špacapan, Matej Arčon, Boris Ambrožič in Ernesta Eržen.

Dostop do morja srečno naključje

Dodali pa so, da je bil tudi grenak priokus, "ker smo izgubili Gorico in dostop do morja, kajti v obalnem pasu od Devina do Novigrada je bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje. V njem naj bi sicer Slovenci, skupaj z Italijani in Hrvati, uživali enake pravice, naša republika pa bi bila obsojena, da ostane kontinentalna država brez lastnega pristanišča. Splet političnih okoliščin je to dejstvo spremenil, saj STO v praksi ni nikoli zaživelo".

Beg Italijanov in Slovencev pred 'slavokomunisti'

Beograjska vlada je cono B že leta 1947 razdelila med Slovenijo in Hrvaško in s tem sprožila proces vključevanja obalnega prostora med Ankaranom in Piranom v slovensko gospodarsko in kulturno življenje. "Šlo je za razvoj, ki ni bil brez travm, saj je večina avtohtonega prebivalstva (pa tudi marsikateri Slovenec in Hrvat) optirala v Italijo v strahu pred 'slavokomunisti'. Ta beg je zapustil med ljudmi, ki so se naselili na oni strani meje, bridka in celo sovražna čustva, ki so se cepila na tradicionalno preziranje 'ščavov' in še danes pogojujejo miselnost številnih sosedov, celo njihovih intelektualnih in političnih liderjev," so zapisali primorski kandidati LDS.

Ponosni ljudje iz trpke preteklosti

Navajajo, da smo Slovenci Primorsko v zadnjih desetletjih v marsičem gospodarsko razvili, jo kulturno oplemenitili in jo preko koprskega pristanišča, Sežane in Nove Gorice povezali s svetom. "Na pogorišču, ki ga je pustil za sabo fašizem, smo oblikovali demokratično družbo svobodnih in ponosnih ljudi, ki so zmožni konstruktivno sooblikovati skupno bodočnost s preostalo Slovenijo in Evropo."

Od sosedov pričakujejo sodelovanje tudi v prihodnje

"Uspešno politiko ekonomske in intelektualne rasti nameravamo nadaljevati in razvijati, kakor tudi politiko odprtih vrat in iskanja dobrega sosedstva. Pri tem pa pričakujemo uveljavitev konstruktivnega odnosa do nas tudi na italijanski strani meje, kakor tudi priznanje pravic naši manjšini v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Pač v sozvočju s spoštljivim odnosom, ki ga znotraj naših meja skušamo udejanjiti do italijanske manjšine v obalnih občinah. Prepričani smo, da bo samo zmaga dobre volje in razuma pri nas in sosedih prispevala h krepitvi tistega sožitja, ki ga je napovedovala vključitev Slovenije in Italije v skupni evropski prostor," so še navedli v izjavi.

Kresalova povabljena, da se v YHD preizkusi kot asistentka

Danes pa je v Ljubljani član društva YHD in uporabnik programa Neodvisno življenje hendikepiranih Gorazd Jakše predsednico opozicijske LDS Katarino Kresal povabil, da se preizkusi v vlogi osebne asistentke. Na ta način način bi, kot je zapisal, spoznala pomen osebne asistence za bivanje hendikepiranih.

Jakše je v sporočilu za javnost spomnil, da je društvo YHD pripravilo predlog zakona o osebni asistenci. Njegovo sprejetje v državnem zboru bi pomenilo sistemsko ureditev pravice do osebne asistence za vse hendikepirane, ki bi izpolnjevali zakonske določbe. Končno bi bile zakonsko zagotovljene glavne značilnosti programa neodvisnega življenja hendikepiranih, ki so med drugim pravica do fizične pomoči, mobilnost in odločanje o lastnem življenju, je opozoril.