Sreda, 29. 1. 2025, 9.18
1 dan, 6 ur
Dodatku k pokojnini za izjemne dosežke se obeta referendum
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,39
Višina dodatka k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti bo vezana na višino osnovne pokojnine posameznika in trenutek, ko bo podana vloga za dodatek.
Državni zbor je na današnji seji po odložilnem vetu državnega sveta ponovno opravil obravnavo predloga zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Glasovanje bo sicer v četrtek, vendar se mu glede na stališče poslanskih skupin obeta podpora. Če bo sprejet, v SDS že napovedujejo prizadevanja za zakonodajni referendum.
Predstavnik predlagateljev odložilnega veta, državni svetnik Miloš Pohole je danes ponovno pojasnil, da predlog zakona ne odpravlja ključnih težav, da merila za dodatek niso ustrezna in da seznam relevantnih nagrad in priznanj, po katerih se odloča o upravičenosti dodatka, kljub svoji širini izpušča nekatere stanovske nagrade.
Vrečko želi, da bi zakon podprli pred Prešernovim dnevom
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je izpostavila doprinos umetnikov k razvoju družbe in prepoznavnosti Slovenije v mednarodnem prostoru. Poslance je zato pozvala, da predlog zakona pred Prešernovim dnevom znova podprejo. Prepričana je, da predlog zakona na demokratičen in transparenten način ureja del področja, ki ga trenutno regulira zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge, ki je bil spisan leta 1974 in noveliran leta 1990.
Dodatek le za kulturno elito
Poslanec SDS Andrej Hoivik je napovedal, da bodo v stranki začeli postopke za zakonodajni referendum, če bo predlog zakona ob ponovnem glasovanju potrjen. V poslanski skupini menijo, da predlog zakona dodatek zagotavlja le točno določeni kulturni eliti, medtem pa vlada upokojencem nalaga nove davke. Z zakonodajnim referendum želijo po Hoivikovih besedah ljudi povprašati, ali si želijo, da "izbrana kulturna elita prejme v povprečju 1500 evrov višje mesečne pokojnine", medtem ko upokojenci z najnižjimi pokojninami prejmejo dodatne letne povišice v višini zgolj 42 centov na mesec.
V NSi menijo, da delitev denarja posameznim umetnikom "po pomanjkljivih merilih", ne more biti prispevek k razvoju slovenske umetnosti, lahko pa med umetniki vnaša slabo voljo in frustracije. V poslanski skupini bodo zato ponovno glasovali proti predlogu zakona, je pojasnil poslanec NSi Jožef Horvat.
Opozicija: Zakon bo odpravil pomanjkljivosti
Tatjana Greif (Levica) je opozorila, da je obstoječa zakonska ureditev priznavanja posebnih zaslug na področju umetnosti neustrezna. Prepričana je, da predlog zakona zagotavlja, da bodo postopki zdaj transparentni, merila in pravila ravnanja pa jasno določena, zato ga bodo v Levici ponovno podprli.
Tudi v poslanski skupini Svoboda so kljub vetu DS prepričani, da je sprejetje predloga zakona nujno za odpravo dolgoletnih pomanjkljivosti v sistemski ureditvi tega področja. Andreja Rajbenšu (Svoboda) je razprave opozicije, ki dodatke za izjemne dosežke umetnikov primerjajo z ostalimi pokojninami, označila za populistične in zavajajoče.
Jonas Žnidaršič (SD) je predlog zakona označil za pomemben korak k prepoznavanju izjemnih dosežkov posameznikov, ki so s svojim delom bistveno prispevali h kakovosti in prepoznavnosti slovenske umetnosti. Dodal je, da sicer razumejo pomisleke glede različnih odmernih odstotkov za odmero dodatka, vendar menijo, da je zakonski predlog ustrezen. Napovedal je, da ga bodo v SD zato ponovno podprli.
DZ ga je zakon decembra sprejel z 49 glasovi za in 25 proti, za ponoven sprejem zakona po vetu DS je potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov.
