Ponedeljek,
26. 11. 2007,
13.37

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Ponedeljek, 26. 11. 2007, 13.37

8 let, 7 mesecev

Praznovanje martinovega je slovenski fenomen

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Martinovo je v Sloveniji priljubljen praznik, ki ga večina praznuje konec tedna.

Etnolog in sociolog kulture Aleš Gačnik iz Znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj je povedal, da je praznovanje martinovega slovenski fenomen. Poudarja, da je bilo martinovo v preteklosti bolj družinski praznik oziroma praznik med prijatelji, danes pa se izkazuje v obliki javnih manifestacij in velikih dogodkov. V tujini sv. Martina ne slavijo tako kot pri nas Gačnik je spomnil, da je v Slovenski Bistrici v okviru evropskega znanstvenega simpozija potekal posvet o sv. Martinu. Izpostavil je začudenje tujih strokovnjakov nad načinom, s katerim smo v Sloveniji prenesli sv. Martina v vinsko prakso. V drugih državah namreč sv. Martina ne slavijo na ta način. Ob tem dejstvu se Gačnik sprašuje, zakaj sv. Martin v slovenskem prostoru preide iz drugotnih pomenov v vinske zgodbe Slovenci smo si marsikateri praznik "prilagodili" Sv. Martina smo Slovenci po besedah Gačnika folklorizirali. Prilagodili smo si ga v kontekstu "socialističnega razumevanja krščanskih praznikov oziroma ljudi", poudarja Gačnik in dodaja, da smo si podobno prilagodili tudi nekatere druge praznike in like. Kot primer je navedel, da smo "predelali" božička v dedka Mraza. "Dediščina sv. Martina in martinovo sta dve popolnoma različni zadevi," je pojasnil Gačnik in dodal, da svetnik sicer sovpada z jesenskim časom, zahvalno nedeljo, ko se ljudje zahvalijo za dobrini, kot sta kruh in vino, vendar pa neposredne povezave med praznovanjem in svetnikom po Gačnikovem mnenju ni. Martinovo oziroma jesenski pust Martinovo je jesenski zahvalni praznik predkrščanskega izvora. Po tradiciji so ponekod po pojedini na mizi puščali hrano in vino, v čemer raziskovalci vidijo sledi predkrščanskega verovanja v vračanje duhov prednikov. Praznik sovpada s časom, ko se zaključuje jesensko delo, še posebej pa je priljubljen zaradi njegove povezanosti z vinom. Praznovanju martinovega po ljudskem izročilu pravijo tudi jesenski pust. V zvezi z njim je bila v preteklosti tudi vrsta pastirskih obredij, ki sta jih narekovala konec prave paše ter priprava zalog živeža. Legenda: Gosi morajo umreti, ker so izdale sv. Martina Legenda o sv. Martinu pravi, da je spremenil vodo v vino kot Kristus v Kani galilejski. Posledično naj bi se okrog martinovega mošt spremenil v vino. Nekoliko kasnejša legenda o goseh pa govori o tem, kako so gosi izdale sv. Martina, ki se je med njimi skrival, ko so mu hoteli sporočiti, da je bil izvoljen za škofa. Po tej legendi morajo gosi na dan njegove smrti umreti. S to legendo so ljudje skušali razložiti upodobitve gosi, dodane podobam svetnika. Najbolj značilna praznična jed je tako prav gos, ob njej pa pijejo vino. Sveti Martin je bil rojen na Madžarskem Rodil se je okoli leta 316 v Sabariji, današnjem Szombathelyju, na Madžarskem. Pri dvanajstih letih je proti volji svojih staršev zaprosil za sprejem med katehumene. Pri petnajstih letih je stopil v državno vojsko in postal častnik gardne konjenice. Kasneje se je poslovil od cesarske službe in se napotil k škofu Hilariju v Poitiers, kjer je nekaj let kasneje prejel mašniško posvečenje in ustanovil prvi samostan na francoskih tleh. Izvoljen je bil za škofa v mestu Tours. Kmalu po njegovi smrti, 8. novembra 397, so ga začeli častiti kot svetnika. Bil je eden prvih svetnikov-nemučencev, ki mu je Cerkev priznala svetniško čast. Je priprošnjik vojakov, pastirjev, revežev in suknarjev. Njegovo čaščenje je na slovensko ozemlje prišlo pod frankovskim vplivom.