Pravoslavna cerkev bo v ponedeljek praznovala božič

Kot je pojasnil paroh Srbske pravoslavne cerkve Peran Bošković, je to družinski praznik, na katerega se pripravljajo šest tednov. Večer pred božičem pa je t.i. badnji dan, ko zažigajo badnjak - hrastovo poleno in po hiši posujejo slamo, kar simbolizira hlevček. O polnoči pa gredo družine v cerkev. Bošković je še povedal, da bo na božič pravoslavno cerkev obiskal tudi predsednik vlade Janez Janša. Paroh Srbske pravoslavne cerkve je o pripravah na božič povedal, da se šest tednov postijo in molijo za notranje spreobrnjenje. Po domovih poskušajo ohraniti mir, zbranost in skromnost, da si tako približajo takratno dogajanje ob rojstvu Jezusa.

Badnji dan

Predvečer božiča družine preživijo skupaj na svojih domovih. Kot je pojasnil Bošković, se ta dan imenuje badnji dan, kar pomeni bedenje in pričakovanje. Ta dan se na domove prinese badnjak; gre za manjši hrast, ki simbolizira trdnost novega nauka, ki ga prinaša Kristus. Nekaj vejic posekajo in jih dajo dogorevat v peč. Po hiši posujejo slamo in vanjo dajo denar ter kakšen bonbon, temu sledi postna večerja. Tako je njihov dom simbolično pripravljen kot betlehemski hlevček. Ob polnoči pa gredo družine v cerkev.

Na božični dan vstanejo zelo zgodaj in z izvirsko vodo zamesijo božični kruh, imenovan česnica. Vanj se da običajno srebrn ali zlat kovanec, pa tudi košček badnjaka, zrno koruze in pšenice. Družinski člani se zberejo ob svečkah in pokadijo hišo. Med obedom se lomi božični kruh in razdeli med družinske člane. Poleg česnice je na mizi tudi pečeno svinjsko meso (odojek), je običaj še predstavil Bošković.

Z Janšo o pastoralno - kulturnem centru

Dopoldne gredo nato v cerkev, kjer med liturgijo preberejo božično poslanico srbskega patriarha Pavleta. Bošković je poudaril, da se na ta dan zbere več vernikov kot ponavadi. Tisti, ki so se primerno pripravljali na božič pa gredo tudi k obhajilu. Božični prazniki trajajo en teden in sicer do pravoslavnega novega leta.

Paroh je napovedal, da bo pravoslavno cerkev na njihov božič obiskal tudi Janša, s katerim se bosta pogovarjala predvsem o aktualnih vprašanjih v povezavi z novim pastoralno - kulturnim centrom, ki ga namerava v Ljubljani zgraditi Srbska pravoslavna cerkev. Premiera bodo seznanili, kakšen je namen tega središča ter kakšne so njihove želje in pričakovanja. Ob tem je Bošković poudaril, da od Janše pričakujejo predvsem podporo pri tem projektu v okviru državnih zmožnosti.

V Sloveniji leta 2002 45.908 pravoslavnih

Na božični dan bodo bogoslužja v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani pa tudi v drugih krajih, med drugim v Kopru, Kranju, Celju, Mariboru, Novem mestu, Novi Gorici, v Bojancih in Marindolu, je še pojasnil paroh Bošković.

Poleg Srbske pravoslavne cerkve (zagrebško - ljubljanska metropolija) je v Sloveniji med prijavljenimi verskimi skupnostmi še ena pravoslavna skupnost, in sicer Makedonska pravoslavna skupnost v Republiki Sloveniji Sveti Kliment Ohridski.

V popisu prebivalstva iz leta 2002 se je za pravoslavne v Sloveniji opredelilo 45.908 oseb, med njimi 32.665 Srbov, 3583 Slovencev in 2623 Makedoncev. Bošković sicer ocenjuje, da ima Srbska pravoslavna cerkev v Sloveniji približno 46.000 vernikov. Po besedah predsednika Makedonske pravoslavne cerkvene občine Sv. Kliment Ohridski s sedežem v Kranju Atanasa Prodanskega pa je v Sloveniji kakšnih 12.000 do 15.000 Makedoncev, ki so pravoslavni, od tega jih ima okoli 5000 slovensko državljanstvo.

Ne priznavajo gregorjanskega koledarja

Kot je povedal Prodanski, Makedonska pravoslavna skupnost v Sloveniji nima svojega župnika, ampak tudi za Slovenijo (za pogrebe, poroke, krste) skrbi duhovnik iz Zagreba, dvakrat letno pa Slovenijo obišče duhovnik iz Makedonije. Pričakujejo ga tudi za letošnji božič, ko bo imel bogoslužja v Kranju in Mariboru.

Pravoslavni božič za razliko od katolikov in protestantov, ki Kristusovo rojstvo praznujejo 25. decembra, obeležijo 7. januarja. Pravoslavna cerkev namreč ni priznala koledarja, ki ga je leta 1582 uvedel papež Gregor XIII, znanega kot gregorijanski koledar. Pa tudi njihovo tradicionalno praznovanje božiča se razlikuje od zahodnega.

Pravoslavne cerkve so razširjene predvsem v vzhodni in jugovzhodni Evropi ter v vzhodnem Sredozemlju, po številu vernikov so največje pravoslavne cerkve v Rusiji, Romuniji, Grčiji in Srbiji.