Pravljica ali realnost?

V stranki se namreč ogrevajo za organizacijo evropskega nogometnega prvenstva leta 2020 v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem. Zamisel o skupnem nastopu oziroma o prvenstvu brez meja ni nova, pravijo pobudniki Dejan Levanič, Matevž Frangež in Luka Juri. Verjamejo pa, da bo padla na plodna tla. Še zlasti, ker s skupnimi kandidaturami poskušajo tudi Romunija in Bolgarija ter Slovaška in Češka. Leta 2012 bosta prvenstvo skupaj organizirali Poljska in Ukrajina. Luka Juri nam je pojasnil, zakaj menijo, da Slovenija lahko dobi organizacijo tako velikega dogodka.

Zamisel je dobrodošla, aktualna, ampak vseeno zgolj politična pobuda. Se vam to ne zdi malce sporno?

Zakaj sporno, saj moramo biti politiki motorji razvoja, ne pa prepiranja, vsaj morali bi biti. Mi trije politiki smo nogometni navdušenci in če je politična volja, potem je projekt realen in izvedljiv.

Pa ste že izmerili utrip pri vašem predsedniku in premierju ter pri poslanskih kolegih?

Dokler je bila pobuda še osnutek, ni bila zanimiva za nikogar in nihče ni začel resne analize, zdaj jo bomo predali vladi in čas je, da se ta odloči in naredi vso analizo. S premierjem se še nismo pogovarjali o zamisli, ampak verjamem, da jo bo podprl.

Ste o njej že seznanili pristojne na Nogometni zvezi Slovenije, podobne pobude običajno ne prihajajo iz političnih vrst, ste že navezali stik s prvim možem NZS?

Pogovarjala sva se, na začetku je bil res malce presenečen, ampak ni imel negativnega mnenja. Mi je pa Ivan Simič povedal, da zgodbe v zvezi z gradnjo športnih objektov niso najbolj uspešne zgodbe. Govorim o vsem, kar zadeva prepire okoli tega, saj poznate primer Stožice … Če bomo projekt začeli, potem bo moral imeti podporo športne panoge, vse politične stranke pa morajo biti enotne, ne pa da ena ali dve stranke žanjeta sadove.

Ali lahko zagotovimo slovenski delež pri projektu? Evropsko prvenstvo v Avstriji in Švici leta 2008 je stalo približno milijardo evrov.

Ni potrebna tretjina denarja, denar organizatorji dobijo tudi iz UEFA, Slovenija bi morala zagotoviti organizacijo tekem pri nas in seveda primerne infrastrukturne objekte, pa ne samo štadione. Tudi boljše povezave Ljubljane z Brnikom in Maribora s slivniškim letališčem, če bi tekme v Sloveniji igrali v Ljubljani in Mariboru.

Kaj lahko pričakujemo od prvenstva, če se bi res zgodilo in bi dobilo tudi politično podporo v vseh treh sosednjih državah?

Promocijo in seveda naval športnih turistov, kratkoročno pa izboljšanje prometne infrastrukture in ne nazadnje pozitivno okrepljeno vzdušje v vseh treh državah, ki bo verjetno omogočilo tudi boljše reševanje odprtih vprašanj med državami, denimo energetske strategije med temi tremi državami v regiji Alpe-Jadran. Organizacija takega dogodka na pragu zahodnega Balkana pa ima ne nazadnje lahko tudi zelo pomemben, pozitiven geopolitični učinek.