Požar: V Sloveniji je zavladala psihoza obsojanja novinarjev

Požar je prepričan, da bi bilo poklicno korektno, da bi novinarji spremljali sojenja novinarjem in s teh sojenj natančno poročali. Prav tako meni, da bi morali poročati o sodnikih, ki sodijo novinarjem, in natančno secirati posamezne sodbe. Po njegovem mnenju bi morali novinarji tudi komentirati sodbe, ne pa, da le povzemajo izjave tožilcev in odvetnikov. Glede kazenskih pregonov zoper novinarje je odgovorni urednik Pozareporta poudaril, da imajo v Zahodnem svetu samo tri države zakonodajo, ki omogoča kazensko preganjanje novinarjev. To so po njegovih besedah Slovenija, Slovaška in Romunija, pri čemer to zakonodajo prakticira le naša država.

Lani obtoženi trije novinarji Pri tem je Požar omenil, da so bili lani obtoženi trije novinarji, in sicer sam, Marijan Zlobec z Dela in Dejan Steinbuch iz Styrie. Ob tem je spomnil, da je bil pravnomočno obsojen zaradi pisanja o sumu pedofije.

Kot je poudaril, je bil obsojen na pogojno kazen treh mesecev kljub temu, da je njegov članek o predkazenskem postopku zaradi suma pedofilije zoper slikarko Doro Plestenjak temeljil na dokumentih tega predkazenskega postopka oz. dokumentih policije, sodišča in socialnih služb. Pozneje je bila preiskava zoper Plestenjakovo ustavljena, je dodal.

Dvojna merila za "predstavnike visoke družbe"? Učinek sodbe v zadevi Plestenjak je po Požarjevem prepričanju ta, da novinarji lahko pišejo o "Fritzlu s Ptuja", ne morejo pa pisati o predkazenskih postopkih zaradi "suma pedofilije, ki jo zganjajo predstavniki visoke družbe".

Požar je tudi pojasnil, da je nepravnomočno obsojen tudi v zadevi Edvard Oven in da je zadeva trenutno na drugi stopnji. Kot je povedal, je bil obsojen zaradi enega stavka, ki ga je leta 2004 o nekdanjem direktorju Stanovanjskega sklada RS Ovnu napisal v Slovenskih novicah. Ob tem je zatrdil, da je v sodnem postopku glede dejstev svojega članka predložil tudi podatke računskega sodišča, v njegovo korist pa sta pričala tudi nekdanja ministra Janez Kopač in Miha Jazbinšek.

Požar doslej dobil štiri začasne odredbe O začasnih odredbah je Požar pojasnil, da je sam doslej dobil štiri začasne odredbe. V ZDA, je nadaljeval, so bile lani tri začasne odredbe, v Sloveniji pa do septembra pet. Kot je povedal, je dobil začasno odredbo zaradi pisanja, da poslanec SD Tone Rop lobira pri gospodarskem ministru Mateju Lahovniku, da bi nekdanji direktor Slovenskih železnic Marjan Rekar postal direktor Pošte Slovenije. Pri tem je zatrdil, da tega nista zanikala niti Rop niti Lahovnik.

Začasno odredbo pa je dobil tudi zaradi eno leto starega članka, da predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos pri nekdanjemu predsedniku Milanu Kučanu in Milanu M. Cviklu lobira za generalnega direktorja policije. Obenem je Kos tudi vložil odškodninsko tožbo v višini 10.000 evrov zoper njega, je dodal Požar.

"Novinarje tožijo tisti, ki so obogateli v tranziciji" Kot meni, novinarje tožijo oz. preganjajo tisti, ki so obogateli v tranziciji, npr. Mirko Tuš ali Oven, ali ljudje, ki želijo delati z javnim denarjem, kot je npr. Rekar. Ob tem je glede Kosa Požar opozoril, da ne more biti direktor "slovenskega FBI" nekdo, ki je bil obsojen zaradi prisluškovanja novinarju.

V Sloveniji, je prepričan Požar, je zavladala psihoza obsojanja novinarjev. Glede odvetnice Nine Zidar Klemenčič je dejal, da je "prvakinja začasnih odredb".

Požar bo Repovžev protikandidat za predsednika DNS Po Požarjevem mnenju velik del krivde za opisano stanje nosi Društvo novinarjev Slovenije in njegov predsednik Grega Repovž. "V času, ko se novinarji obsojajo na zaporne kazni, ne govorijo nič o tem, ampak rajši organizirajo referendum o RTV Slovenija," je dejal in napovedal, da se bo potem, ko bo Repovžu potekel sedanji mandat, znova včlanil v društvo in bil Repovžev protikandidat za predsednika DNS.

Matoz: Evropsko sodišče je manj restriktivno

Odvetnik Franci Matoz je pojasnil, da slovenska sodna praksa glede tožb zoper novinarje zaradi kaznivih dejanj obrekovanja in žaljivih obdolžitev odstopa od prakse Evropskega sodišča, ki je manj restriktivno. Kot pravi, je omenjeno sodišče v eni od sodb zapisalo, da imajo mediji vlogo psa čuvaja.

Matoz je dejal, da je Evropsko sodišče razsodilo, da so vrednostne sodbe, ki jih novinar izraža v dobri veri proti javnim osebnostim, dovoljene. Prav tako ni mogoče prevaliti dokaznega bremena pri teh vrednostnih sodbah na novinarje.

Ob tem je opozoril, da je Evropsko sodišče razsodilo, da če že pride do sankcij zoper novinarja, morajo biti te sankcije sorazmerne napisanemu in ne smejo imeti zastraševalnega učinka, ki bo vodil v cenzuro oz. samocenzuro.

Začasne odredbe ne smejo imeti zastraševalnega učinka Glede začasnih odredb, kot npr. v zadevi Cerani, je odvetnik povedal, da obstaja družbeni interes, da se piše o lastniških spremembah. Kot je pojasnil, je tudi pri začasnih odredbah Evropsko sodišče opozorilo, da morajo biti te sorazmerne in ne smejo imeti zastraševalnega učinka. Dodal je, da v primeru Cerani grožnja s kaznijo 50.000 evrov v primeru nadaljnjega poročanja ni bila sorazmerna.