Poslanci SLS pozivajo h glasovanju proti arbitražnemu sporazumu

Kot je poudaril predsednik SLS Radovan Žerjav, zato, ker koridor, ki ga bodo arbitri določili za stik z mednarodnimi vodami, ne bo več slovenski.

Žerjav: Ne gre za odločanje o političnih opcijah "Odločanje na referendumu je odločanje o vprašanju ohranitve ali neohranitve celovitosti slovenskega ozemlja tako na kopnem kot na morju," je dejal Žerjav. Poudaril je, da ne gre za odločanje o političnih opcijah, torej ali smo za premiera Boruta Pahorja ali predsednika SDS Janeza Janšo, ampak za bistveno več - o tem, ali bomo imeli to, kar imamo danes - dostop po svojih teritorialnih vodah do mednarodnih voda.

Po njegovi oceni v zadnjih dneh "padajo maske", saj je tudi vladna stran narisala svoj zemljevid morebitne razsodbe arbitražnega sodišča, iz katerega izhaja, da bo rešitev dostopa do mednarodnih voda rešena "izključno s koridorjem". Ta v nobenem primeru "ne bo v izključni lasti Slovenije", kar je v direktnem nasprotju s 4. točko mnenja ustavnega sodišča, v katerem je zapisalo, da je imela Slovenija 25.6.1991 neposreden stik z mednarodnimi vodami.

Koridor je lahko krajši ali daljši, po vsebini pa mogoč v štirih izvedbah, je prepričan Žerjav - kot kondominij, lahko ima status odprtega morja (v tem primeru se bo Slovenija morala odpovedati suverenosti nad tem delom morja) ali služnostne pot ali pa bosta državi v tem koridorju ločeno izvrševali suverenost (ena nad vodnim stolpom, druga nad morskim dnom).

O "nenormalnosti" hrvaških ministrskih obiskov Žerjav je prepričan, da se je v teh dneh v referendumsko kampanjo intenzivno vključila tudi hrvaška vlada. Zdi se mu namreč "nenormalno", da so bili v zadnjih dneh obiski dveh ali treh hrvaških ministrov v Sloveniji. Ne zdi pa se mu "v redu", da se tudi na tak način skuša vplivati na javno mnenje.

Z Žerjavom so se strinjali tudi drugi poslanci SLS. Podpredsednik SLS Franc Bogovič je tako ocenil, da bi z arbitražnim sporazumom reševanje vprašanje meje prenesli v neko prihodnost in da pomeni preveliko tveganje. Poslanec Janez Ribič je poudaril, da referendum ne bi bil potreben, če bi sporazum DZ ratificiral z dvotretjinsko večino. Poslanec Gvido Kres meni, da želi Hrvaška postati regionalna voditeljica. Poslanec Franc Pukšič, ki je te dni, kot je dejal, veliko na terenu, pa je optimističen, da bo sporazum na referendumu zavrnjen. Svoj glas proti pa je pojasnil s tem, da ne želi, da bi Slovenija v prihodnosti postala "hrvaška županija".