Čeprav je tudi višje sodišče potrdilo, da je poslanec SDS Branko Marinič goljufal, najbrž ne bo odstopil. Na parlamentarni oslovski klopi se bo pridružil Ambrožiču, Simčiču in Vogrinu.
Poslanec Državljanske liste Ivan Vogrin se je utapljal v dolgovih. Za Boruta Ambrožiča iz Pozitivne Slovenije je bilo ugotovljeno, da je skoraj v celoti prepisal magistrsko nalogo. Ivan Simčič iz stranke DeSUS je ponaredil srednješolsko spričevalo. Vsi so zapustili svoje poslanske skupine, postali nepovezani poslanci in se usedli za parlamentarno oslovsko klop. Tem se bo najbrž pridružil še Branko Marinič iz SDS, ki mu je zdaj še višje sodišče potrdilo kazen zaradi ponarejanja listin. Izpit iz nemščine je na fakulteti namesto njega opravljal nekdo drug.
Sprenevedanje poslanca Mariniča
Iz SDS so že sporočili, da pričakujejo, da bo Branko Marinič vrnil svoj poslanski mandat. V zgodovini slovenske parlamentarne demokracije se je do zdaj to zgodilo samo enkrat. Zaradi afer, v katere naj bi bil vpleten, ga je vrnil nekdanji tržiški župan in član SDS Pavel Rupar. Če ga bo vrnil Marinič, ga bo v državnem zboru nadomestil predsednik podmladka SDS Andrej Čuš. Toda če sodimo po prvih odzivih goljufivega poslanca, tega ne bo storil. Kot skoraj vsi po vrsti, tudi on meni, da je v ozadju take obtožbe politika. Kar je seveda sprenevedanje brez primere. Tudi priče so potrdile, da je kot študent kranjske fakultete za organizacijske vede leta 2005 na izpit nemščine poslal nekoga drugega in da se je na ustnem delu izpita pred profesorico Marjeto Ekart pojavila neznana oseba in se skušala s ponarejeno študentsko izkaznico predstaviti kot Marinič.
Vsi so seveda nedolžni
Za verodostojnost parlamentarne demokracije bi bilo seveda primerno, da bi Marinič odstopil in vrnil poslanski mandat. Tudi s takimi dejanji, ki so za poslanca seveda popolnoma nesprejemljiva, meče senco dvoma tako na sodstvo, ki ga skuša spolitizirati, kot tudi na vse poslance državnega zbora. Ne gre dvomiti, da ga bodo v njegovih "naporih" podprli vsaj trije – Ivan Vogrin, Borut Ambrožič in Ivan Simčič. Kljub neizpodbitnim dokazom (čeprav zadeve večinoma še niso pravnomočne) še naprej trdijo, da so nedolžni, hkrati pa zavračajo pozive svojih političnih strank, čeprav je bila prav njihova podpora tista, ki je odločilno pripomogla, da so bili sploh izvoljeni v državni zbor. Prav perverzno je njihovo oklepanje privilegijev, ki jih prinaša poslanski mandat, nezaslišano pa je tudi njihovo izgovarjanje, da gre za politično zaroto. Pri tem se sklicujejo, da smo v zgodovini parlamentarne demokracije na sončni strani Alp že videli izstope iz poslanskih skupin (ali celo politični strank) in nadaljevanje dela kot nepovezanih poslancev. Taka nemoralna dejanja in opravičila, ki seveda zbijajo kredibilnost državnemu zboru, so pripeljala celo do tega, da je predsednik DZ-ja Gregor Virant nedavno razmišljal o ukinitvi poslanske skupine nepovezanih poslancev, v kateri bi se v tem mandatu zbirali goljufi, prevaranti in plagiatorji. Vendar bi bila za tako odločitev potrebna sprememba poslovnika in dvotretjinska večina.
"Mafijska" poslanska skupina nepovezanih poslancev
Status poslanske skupine namreč prinaša številne ugodnosti, kot so soodločanje o parlamentarnih procedurah, pomoč strokovnih sodelavcev in samostojna pisarna. In ker lahko po poslovniku državnega zbora poslansko skupino tvorijo najmanj trije nepovezani poslanci, bi bili z Marinčičem še "okrepljeni". V prejšnjem mandatu so takšno poslansko skupino sestavili Andrej Magajna, Franc Žnidaršič, Vili Trofenik, Vili Rezman in Alojz Posedel. Toda z zdajšnjimi poslanci iz oslovske klopi je seveda bistvena razlika. Če so prvi iz svojih poslanskih skupin zaradi odšli razhajanj na ideološkem področju, se Vogrin, Ambrožič, Simčič in zadnji v vrsti Marinič poslavljajo zaradi dokazanega neetičnega, lahko rečemo tudi kriminalnega ravnanja, zato se tudi prav "mafijsko" združujejo kot nepovezani. V vseh teh primerih gre za poslance, ki so jim bile dokazane določene kršitve in so jih njihove poslanske skupine izključile, zato so neke vrste odpadniki. Vsi so bili pozvani k odstopu, vendar temu pozivu niso sledili. "Lahko bi rekel, da niso ravno v čast državnemu zboru," je nedavno za Radio Ognjišče dejal Gregor Virant. Ne da niso v čast parlamentu, so tisti, ki parlament onečaščajo!
Zato je tudi zadnji primer, ko je SDS pozvala Branka Mariniča k odstopu, on pa se je lepo zahvalil, da bo ostal, za poslanca nevredno in strahopetno dejanje. Brez slabe vesti in niti kančka morale je izjavil, da o odstopu z mesta poslanca ne razmišlja in da ne namerava odstopiti tudi v primeru, če bi sodbo višjega sodišča, na katero se je pritožil, potrdilo še vrhovno sodišče.
Sodelavce Udbe nekatere poslanske skupine častijo
Pa še to! Za demokratični parlament je hud udarec tudi dejstvo, da kot "nepoškodovani" poslanec v njem sedi Mitja Meršol, sodelavec SDV-ja, tajne politične policije. In to v klopeh Jankovićeve Pozitivne Slovenije. Človek, ki zaradi teh ovaduških nespodobnosti, spada v prvo vrsto poslanske oslovske klopi, če že mora biti v parlamentu.
Udba (oziroma SDV) namreč ni bila nikakršna dobrodelna ali humanitarna ustanova, njeni člani ali sodelavci pa nikakršni krvodajalci. Bila je tajna politična policija, zaradi katere je marsikdo končal v zaporu, taborišču, lahko pa bil od njenih rok ali po njenem naročilu ubit. Zato tudi sodelavci (čeprav nekdanji) takih organizacij ne spadajo v državni zbor, ki je najvišji organ parlamentarne demokracije.
3
