Pomorski muzej v Piranu v bodoče še bolj odprt in privlačen

Poleg prepoznavnosti in promocije je po njegovih besedah ključno, da zadržijo ali še povečajo obisk. Kot meni, je priložnosti za vsebinski razvoj, ki bo pritegnil čim več obiskovalcev, veliko. Pomorski muzej Sergeja Mašere v Piranu kot edini pomorski muzej v Sloveniji skrbi za varovanje, preučevanje in promoviranje materialne in nematerialne kulture, ki je vezana na morje in pomorstvo. Razpolaga tudi z drugimi zgodovinskimi etnografskimi in umetniškimi zbirkami. Izzivov za delo je po Jurijevih besedah veliko Muzej solinarstva je kulturni spomenik, Tonina hiša pa je majhen, a zelo zanimiv etnografski muzej slovensko-istrske sredozemske kulture. Muzej se posveča zgodovini vodnih športov, modelarstvu in podobnemu, je pojasnil. Potencial vidi tudi v drugih oblikah nematerialne kulturne dediščine, kot denimo v etnomuzikologiji. V domeni muzeja je tudi vrednotenje knjižnega fonda, objava strokovnih člankov, organizacija konferenc, razstav in delavnic. V prihodnje bodo v muzeju nadaljevali z oblikovanjem interaktivnih vsebin, naslonili se bodo zlasti na evropske projekte. "V sklopu programa Openmuseums so predvideni novi pristopi z valorizacijo tehnoloških inovacij. Vsebine so domena strokovnih delavcev muzeja, kustosov. Vsekakor pa bodo nove ideje dobrodošle," pojasnjuje Juri. Glede odprtosti in privlačnosti muzeja, Juri ne skriva občudovanja do pristopov in rezultatov nekaterih ljubljanskih muzejev. Obenem se mu zdi pomembno dobro sodelovanje med muzejem in drugimi javnimi zavodi, zlasti z Obalnimi galerijami v Piranu in z drugimi muzeji v regiji. Med prioritetami svojega mandata vidi tudi uvrstitev pomorskega muzeja Piran v mrežo državnih oziroma nacionalnih muzejev. Kot pravi, se zaveda, da časi niso rožnati. Država se nahaja v gospodarski depresiji, javnim zavodom z občinskim ustanoviteljstvom pa se obetajo še težji časi, ko bo financiranje na podlagi razpisov in pooblastil prešlo v celoti k ustanoviteljem, meni. Muzej bo nadaljeval s sodelovanjem v mednarodnih projektih. Največ možnosti vidi Juri v evropskih programih čezmejnega sodelovanja. Teh je trenutno največ med Slovenijo in Italijo, zanimivi in nujni pa bodo po njegovem tudi skupni projekti s sosednjo Hrvaško. "Mejna problematika je žal nekoliko obremenjevala sodelovanje, ki pa je nujno," je poudaril, ob čemer je izpostavil Krajinski park Sečoveljske soline, ki se razprostira tudi onstran kanala Sv. Odorika. Ne glede na izid arbitraže je po njegovih besedah "smiselno, da se s sosedi dogovorimo o sodelovanju pri varovanju izjemno pomembnega ekosistema in kulturne krajine. Muzej pri tem lahko odigra svojo strokovno vlogo".