V poslanski skupini opozicijske Zares ugotavljajo, da je iz izjav ministra za pravosodje Lovra Šturma "več kot razvidno, da gre zgolj za še eno od predvolilnih obljub na zelo trhlih nogah".
Po torkovi predstavitvi predloga zakona o povračilu premoženjske škode iz druge svetovne vojne navajajo, da po Šturmovih izjavah "še ni jasno, od kje bi obljubljene vojne odškodnine sploh črpali". Minister je namreč dejal, da bi to moral določiti poseben zakon, pojasnil pa je tudi, da bi verjetno šlo za izplačilo v obliki nekakšnih certifikatov.
"Nemogoče, da bi lahko bil zakon sprejet še v tem mandatu"
Kot je v imenu poslanske skupine Zares zapisal njen vodja Matej Lahovnik, je poleg tega "zelo neokusno", da minister Šturm uresničitev obljube nalaga prihodnji vladi, saj je povsem nemogoče, da bi bil lahko zakon v državnem zboru sprejet še v tem mandatu (predlog zakona se namreč lahko obravnava zgolj po rednem postopku). V poslanski skupini Zares tudi ocenjujejo, da je Šturm za predstavitev zakonskega predloga izbral zelo neprimeren trenutek. "Absurdno je namreč obljubljati 520 milijonov evrov za povračilo škode iz vojnega obdobja izpred več kot šestdeset let, medtem ko še ni jasno, kako bo država denimo zagotovila sredstva za odpravo škode, ki je nastala v teh dneh zaradi hudih neurij," je zapisal Lahovnik.
Ob tem pozdravljajo ministrovo odločitev, da je iz prvotnega predloga zakona izključil poplačilo škode tudi pravnim osebam in je omejil višino povračila premoženjske vojne škode (in sicer na največ 150.000 evrov za posameznega oškodovanca). Kljub temu po njihovem mnenju ostaja odprtih še veliko vprašanj, zaradi katerih novega besedila predloga zakona nikakor ne morejo podpreti.
"Kje bi država dobila denar za poplačilo vojne škode?"
Opozarjajo, da zaenkrat ni niti realnega vrednotenja vojne škode niti realnega števila oškodovancev. Prav tako ni jasno, koliko časa bi potrebovali za zbiranje relevantnih podatkov, da bi to ocenili. Predvsem pa po njihovem ostaja odprto vprašanje, kje bi država dobila denar za poplačilo vojne škode. Predlog zakona namreč določa, da se povračila, ki se izplačujejo po tem zakonu, zagotovijo s stvarnim in drugim premoženjem države, ki ga vlada po posebnem zakonu s posebno pogodbo prenese na Slovensko odškodninsko družbo ter po načinu oz. oblikah izplačevanja, določenem v posebnem zakonu.
"Slovenija ni pravi naslovnik za povračilo škode"
Prepričani so, da se s temi škodami ne sme obremeniti državnega proračuna oz. davkoplačevalcev. "Republika Slovenija tudi ni pravi naslovnik za povračilo premoženjske škode, ki jo je povzročila okupatorska vojska v drugi svetovni vojni. Vztrajati bi morala pri stališču, da je odškodnino dolžna povrniti predvsem Zvezna republika Nemčija," še menijo v poslanski skupini Zares.
3
