Sobota,
12. 1. 2008,
11.24

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Sobota, 12. 1. 2008, 11.24

8 let, 7 mesecev

"Politika sama proizvaja tajkune"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Predavatelj na Ekonomski fakulteti Janez Prašnikar je za Sobotno prilogo časnika Delo dejal, da bo tajkunov še več, če bo politika ravnala, kot je v času prejšnje in sedanje vladne koalicije.

Zato dopušča možnost, da bo Slovenijo čez čas obvladovalo le nekaj družin. Po njegovih besedah tajkunstvo predstavlja izkoriščanje netransparentnosti v začetnih fazah privatizacije. To, kar se zdaj dogaja v Sloveniji, pa je rezultat pomanjkljive zakonodaje po tem, ko so se že podjetja odločila, kako se bodo privatizirala. Po njegovem mnenju manjka model, ki bi zagotovil transparentno privatizacijo vodilnih podjetij. "Če bi ga imeli, bi se nekateri menedžerji velikih podjetij ne ukvarjali z menedžerskim prevzemom. Tudi vpletanje politike bi izostalo oziroma postalo nepotrebno", je prepričan profesor. "Nezakonite primere prilaščanja je treba sankcionirati" Prašnikar pojasnjuje, da je že v začetku 90. let, ko se je odločalo o tem, kakšen privatizacijski model naj sprejme Slovenija, bila razprava zelo dolga. Po sprejetem kompromisnem modelu so bili vsi akterji razprave utrujeni. Poleg tega je privatizacija v prvi fazi, v kateri je bila možnost za pojav tajkunstva zaradi pomanjkljivosti pravil največja, tekla dokaj transparentno. Zdaj, ko je že prišlo do nekaterih velikih menedžerskih odkupov, pa je o tem veliko moraliziranja. Če obstajajo nezakoniti primeri prilaščanja premoženja, jih je treba dokazati in sankcionirati, pravi Prašnikar.

Nekateri menedžerji vodilnih podjetij so kmalu po letu 2000 začeli izražati željo, da bi sami postali lastniki podjetij, ki so jih vodili. Kot meni profesor, je bilo stališče politike, naj se o vsakem primeru privatizacije vodilnih podjetij z deležem obeh paradržavnih skladov odloča posebej. Ob tem poudarja, da je verjetno to menedžerje navedlo v razmišljanje, kako se povezati z vladajočo politiko in tako pridobiti dovoljenje za končanje privatizacije. "To nakazujejo primeri prevzema Pivovarne Union, pa poskus privatizacije Zavarovalnice Triglav".

"Morali bi delovati proaktivno" Prašnikar še pravi, da z izjemo Leka, ki je bil sprivatiziran izjemno hitro, so zaradi odsotnosti prej omenjenega modela nastale konfliktne situacije. Po njegovem mnenju je zelo slabo, da se potem, ko pride do prepira v politični in poslovni eliti, v zadeve posega retrogradno. Morali bi delovati proaktivno. To pomeni, da se mora vnaprej razmisliti o tem, kaj se bo zgodilo in se zavarovati, da ne prihaja do nezaželenih procesov, še meni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti.