"Pokojninska reforma bo padla!"

Zakaj tako odločno nasprotujete pokojninski reformi? Zato, ker se ne strinjamo s poglavitnimi rešitvami, ki jih ponuja vlada. Te rešitve vodijo v dokazljivo revščino delavcev in delavk: pogoja 43 let pokojninske dobe večina delavcev ne bo mogla doseči. Zato, ker mladi dobijo delo razmeroma zelo pozno, okoli 30. leta se zaposlijo, če imajo srečo, in zato, ker imamo veliko brezposelnih … Delavci in delavke se bodo prej upokojevali ali pa odšli na zavod za zaposlovanje. Posledica reforme, ki jo predlaga vlada, bi bila še več brezposelnih med starejšimi, že zdaj je okoli 30 odstotkov starejših od petdeset let v armadi ljudi brez dela, brez vsake perspektive, da bi znova dobili zaposlitev. Bilo bi seveda še več invalidskih upokojitev in bolniških odsotnosti. Menimo, da je glavni poudarek vlade v pokojninski reformi popolnoma zgrešen. Če se strinjate, da je pokojninska reforma nujna, kakšno pot predlagate vi? Vlada bi se morala drugače lotiti reforme. Razumem, da so generacije vse starejše, saj cilj, da bodo starejši še aktivno delali, ni slab, potreben pa je drugačen pristop. No, ampak konkretno: kaj bi vi naredili, če bi bili premier? Naloga vlade je predvsem, da ustvarja pogoje, da velika armada brezposelnih dobi delo, prispevke iz delovnega razmerja je treba redno plačevati. To je za aktualno vlado očitno pretrd oreh. Mladi, ko končajo šolanje, pravzaprav nimajo možnosti za resno delo. Naloga vlade je ustvarjanje pogojev za zaposlovanje, da bodo delodajalci raje redno zaposlovali mlade! Ti velikokrat delajo za določen čas, celo priložnostno, z vsemi strahovi, ki jih takšno delo prinaša, zato tudi nimajo družin in otrok, v pogojih socialne negotovosti. In v takih ne rožnatih pogojih se je treba tudi vprašati, ali sploh bodo delovna mesta za starejše od 60 let? Kaj če tega ne bo, po mojem je to gotovo. Potem bo reforma katastrofa! Elita bo očitno imela boljše pogoje in na tem "gospodje" gradijo pokojninsko reformo, ampak večina bo lahko le sanjala …

Toda reforma je nujna, denarja zmanjkuje?

Seveda, toda vedeti morate, da je pokojninska blagajna v tem trenutku najbolj stabilna. To nekaterim očitno ne gre v račun. Resda daje državni proračun vsako leto 1,2 milijarde evrov v pokojninsko blagajno, ampak treba je poznati strukturo tega plasmaja: okoli 450 milijonov evrov je od tega za posebne ugodnosti v skladu s posebno zakonodajo, ki pa nima nobene zveze z obveznim pokojninskim zavarovanjem. Približno 700 milijonov teh sredstev je posledica odločitve države, ko je leta 1996 znižala prispevno stopnjo delodajalcem za pokojninsko blagajno. Do takrat smo bili izenačeni z evropskim načinom, da plačujejo delavci in delodajalci enako stopnjo 15,5 odstotka, takrat pa je država začasno znižala prispevno stopnjo za delodajalce na 8,85, razliko pa naj bi kril proračun. Takrat seveda za to ni bilo potrebe. Zdaj pa, namesto da bi dvignili prispevno stopnjo delodajalcem, grozijo delavcem, da se bodo brez "takšne" pokojninske reforme zlomile javne finance. To je neresno, popolnoma napačen pristop. Za povrh pa vlada sindikatom samo grozi … Kar je neprimerno za sistem, ki je socialno še kako občutljiv.

Kaj je za vas alternativa vladnemu predlogu pokojninske reforme?

Mi ponujamo alternativo, ampak to je veliko težje narediti — ustvarjanje pogojev za nova, kakovostnejša delovna mesta v Sloveniji. Ta bodo prinesla večji zaslužek in posledično več prispevkov in davkov …

Ja, kako?

Z ustreznimi politikami je treba tudi ekonomsko ustvarjanje novih delovnih mest spodbujati. Kapital je vsekakor zainteresiran za vlaganje, ampak mora vlada prej ustvariti zares primerne pogoje, da bo prišel. Če pogledamo mlade: vse bolj so otopeli. Ali vlada res ne zna ustvariti pogojev, da bi imeli delodajalci jasno "računico" za zaposlovanje mladih? To bi morala narediti, ne vem, zakaj ne. Že v pokojninski reformi pa tudi predlagamo, da bi bilo 40 let pokojninske dobe meter za pridobitev polne pokojnine. Potem pa še večje spodbude delavkam in delavcem, za tiste, ki so še pri močeh, da za leto ali dve to podaljšajo, to je drugi pristop. Na drugi strani vlada predlaga 34-letno obdobje za izračun pokojninske osnove, mi predlagamo 24 najbolj ugodnih let. Vse na naši strani temelji na dejstvu, da ne smemo kaznovati delavcev, ki zaradi delovnih pogojev ne zmorejo več delati. Temeljni meter, pravičen za tistega, ki je začel delati pri 18 ali 25 letih, je pokojninska doba. Tu se mnenja nas in vlade razhajajo! Očitno se zdi ta bolj odgovorna gospodom v Bruslju in Parizu, od evropske komisije, OECD, do IMF …

Kje vidite možnost skupnega imenovalca?

Predlagamo postopen dvig z 58 na 60 let, glede starosti, ob 40-letni polni pokojninski dobi. To je velik premik …

Da, ampak za vlado je 65 let magična meja. Kaj se bo zgodilo, če ne bo kompromisa, obe strani trdno vztrajata pri svojih stališčih? Boste prevzeli odgovornost, da ste spodnesli pokojninsko reformo?

Ponavljam, državni proračun plačuje v pokojninsko blagajno, ker se je leta 1996 tako odločila država oziroma državni zbor. Naj zdaj to prakso spremeni in vzpostavi prejšnje stanje. Tako je tudi v večini evropskih držav: delavci in delodajalci v pokojninsko blagajno plačajo enako prispevno stopnjo. Naj država obdavči kapital, naj prispevke pobira tudi od dividend od kapitala, ne pa da vedno pritiska na nesrečnega delavca.

Če bo pokojninska reforma padla, boste krivi vi?

Kaj če pade, reforma bo padla, ker vlada ne prisluhne našim pripombam in predlogom.