Podprli pobudo o alternativnem reševanju sporov

Listina bo ponujena v podpis predvsem gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom, zbornicam, združenjem, njihovim pooblaščencem in županom, so sporočili z ministrstva za pravosodje.

Spodbuda k uporabi mediacije S podpisom listine bodo podpisniki izrazili namero, da bodo vselej, kadar bo to ustrezno, spodbujali uporabo mediacije in drugih oblik alternativnega reševanja sporov, in to ne šele v fazi, ko se spor že prevesi v sodni spor, ampak tudi v bolj zgodnjih fazah. V praksi se vse bolj uveljavlja sporazumno reševanje sporov, saj spori iz civilnopravnih, gospodarskih, delovnih in drugih premoženjskopravnih razmerij ogrožajo dobre poslovne odnose in obseg poslovanja.

Svet je v nadaljevanju seje pričel z razpravo o alternativnem reševanju potrošniških sporov. Člani sveta so bili mnenja, da je to področje treba pravno urediti. Ministrstvu za gospodarstvo bo svet zato predlagal, da na področju alternativnega reševanja potrošniških sporov pripravi izhodišča in jih predloži v široko javno razpravo.

Prvostopenjska sodišča morajo do 15. junija sprejeti programe mediacije Svet se je na seji seznanil tudi s potekom priprav prvostopenjskih sodišč na uvedbo programov po zakonu o alternativnem reševanju sodnih sporov. Prvostopenjska sodišča morajo do 15. junija sprejeti programe mediacije, lahko pa se odločijo tudi, da bodo poleg mediacije strankam ponudila še kakšno drugo obliko alternativnega reševanja sporov. Podatki, ki so bili zbrani v začetku tega meseca, kažejo, da se bodo sodišča odločila za sodišču pridružene programe mediacije.

Svet za alternativno reševanje sporov je bil ustanovljen marca 2009, po sklepu ministra za pravosodje. Je neodvisno, strokovno, usklajevalno in posvetovalno telo, ki ministru svetuje v zvezi z razvojem alternativnega reševanja sporov. Svet sestavlja 16 članov, ki se sestanejo vsaj enkrat v vsakem četrtletju, so še zapisali.