Podpora Pahorjevi vladi na dnu

Kje so razlogi za to, smo povprašali političnega analitika Vlada Miheljaka.

Vox populi je jasen, skoraj najnižja podpora vladi Boruta Pahorja. Zakaj? Zaradi številnih dogodkov, povezanih z Ultro, TEŠ 6, NLB, gradbeno srenjo? Nič od tega, pa vse skupaj! Praviloma vlade ne dobijo tako nizke podpore zaradi ene stvari, če ne gre za kakšne škandale ali kaj podobnega … To je splet neprijetnih dogodkov ob dejstvu, da je aktualna vlada vlada v zelo zapletenih razmerah, v katerih pravzaprav ni rešitve, ki bi pripeljala do večje popularnosti − priljubljenosti. Če vlada nič ne dela, ni učinkovita, če pa dela, mora delovati z restrikcijami in to seveda ni priljubljeno. Ali se bo to dolgoročno obrestovalo, je nehvaležno napovedovati. To je podobno kot z Obamo v ZDA: kar zdaj ameriški predsednik dela onstran luže, mu ne prinaša točk oziroma večje priljubljenosti, ampak politični analitiki napovedujejo, da lahko ti ukrepi ameriškega predsednika v dveh letih obrodijo sadove. Ali se bo tako zgodilo tudi pri nas, težko rečemo. Pri vsem gre še za nekatere drugi stvari, denimo avtoriteto premierja, na drugi strani tudi jasnost vizije in enotne volje koalicijskih partneric. Ničesar od tega ne moremo z gotovostjo potrditi! Je pa jasno, da v tako zaostrenih pogojih ni delovala še nobena vlada.

No, na drugi strani pa so tudi vse politične stranke, razen DeSUS in SNS, ki sta julija v anketi Vox populi zrasli, doživele upad podpore. Pri vodilnih strankah SDS in SD meritve različnih javnomnenjskih anket kažejo minimalno razliko. Vsekakor sta zelo izenačeni. Upad podpore omenjenim strankam lahko delno pripišemo poletju, saj se ljudje niso pripravljeni odzivati telefonskim anketarjem, delno pa je to tudi posledica zasičenosti slovenske javnosti, volilnega telesa, če hočete, s politiko. Če je včasih poleti vladalo zatišje, to zdaj ne velja več. Janez Janša očitno še ni dojel, da nenehno generiranje krize povzroči negativen učinek tudi pri tistem, ki to povzroča. Nove in nove obljube o interpelacijah to jasno kažejo. Ljudje očitno tega ne marajo.

No, morda je tudi zato julija v primerjavi z junijem po podatkih Ninamedie občutno upadel delež tistih, ki bi šli na volišče! To lahko pripišemo tudi tako imenovani "poletni shemi". Je pa seveda pri tem pomembna zasičenost s politiko.

Kaj pa upad podpore dvema liberalnima strankama, LDS in Zares? Pri omenjenih strankah je realni domet najbrž vsaj nekoliko večji, kot kažejo zdajšnji podatki. DeSUS je mali fenomen, njeno volilno telo je namreč na "mrtvi stranki", če pogojno uporabim ta izraz. Zelo velika večina upokojencev je namreč doma in poleti tudi radi dvigajo telefone anketarjem. Gotovo pa DeSUS, če bi bile septembra volitve, ne bi bila tretja stranka v Sloveniji.

Še en fenomen ostaja, Matej Lahovnik. Odšel je iz politike, pa je še vedno najbolj priljubljen politik − nepolitik? On je naredil tisto, kar je moral narediti. Ko je izstopil iz stranke, je vrnil tudi ministrski mandat. Je pa po svoje paradoks, da je bil tudi pred svojim odhodom med najbolj priljubljenimi politiki. Zanimivo je, da sta v Sloveniji zaradi gospodarske krize izpostavljena zlasti ministra za delo in za gospodarstvo. Medtem ko je minister za delo nenehno na udaru, saj je zelo dejaven, je bil gospodarski minister nenehno izjemno priljubljen, kar lahko pomeni, da je tudi razmeroma malo delal. Nihče ni nikoli poudaril, da je njegova priljubljenost rezultat njegovega izjemnega dela. Gospodarsko ministrstvo kakšnih izjemnih rezultatov ne more pokazati, kar je ne nazadnje normalno in nič nenavadnega. Minister pa je bil izjemno priljubljen, nekatere poteze pri njem so bile populistične … Populizem ne prinaša rezultatov na delovnem področju, prinese pa javno priljubljenost.

Žal je Matej Lahovnik v tujini, zato nam ga ni uspelo priklicati, da bi vse skupaj pokomentiral …