Sreda,
13. 6. 2012,
6.42

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 13. 6. 2012, 6.42

8 let, 7 mesecev

Podpora noveli zakona o verski svobodi negotova

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Novela zakona o verski svobodi ni lov na čarovnice, pač pa odpravlja ustavna neskladja, je o noveli zakona o verski svobodi dejala poslanka PS Tamara Vonta.

Po prepričanju Eve Irgl (SDS) pa opozicija z vložitvijo novele namerno in ob nepravem času odpira ideološke teme. Ali bo večina poslancev novelo v prvem branju podprla, še ni jasno.

V DeSUS-u se nagibajo k podpori, v DL še brez odločitve Poslanke in poslanci so se lotili novele zakona o verski svobodi, ki so jo predlagali poslanci SD in Pozitivne Slovenije, v njej pa med drugim predlagajo spremenjen način financiranja verskih skupnosti. Kot osnovni cilj novele predlagatelji izpostavljajo tudi odpravo neskladij z ustavo v zvezi s kriteriji za registracijo verskih skupnosti ter zaposlovanjem duhovnikov v bolnišnicah in zaporih.

Iz predstavitve stališč poslanskih skupin gre sklepati, da je podpora noveli negotova. V prvem branju jo bodo zagotovo podprli v SD in PS, nasprotovali pa ji bodo v SDS, SLS in NSi. V DeSUS se nagibajo k podpori, v DL pa se bodo o primernosti novele za nadaljnjo obravnavo še odločili.

Vonta: Ne gre za lov na čarovnice Poslanka Pozitivne Slovenije Tamara Vonta je v razpravi napovedala podporo noveli, saj "ni dokument o lovu na čarovnice, ampak je dokument, ki odpravlja ustavna neskladja". Med drugim je pojasnila, da je ustavno sodišče zakonodajalcu izrecno naložilo ureditev ustavno skladnih meril za registracijo verskih skupnosti.

Irgl: Nepravi čas za odpiranje ideoloških tem Po prepričanju Eve Irgl (SDS) opozicijske stranke z vložitvijo novele v neprimernem času odpirajo ideološke teme. Izpostavila je, da so predlagatelji pri pripravi novele "ignorirali" verske skupnosti, saj so te nedavno poudarile, da je obstoječi zakon primeren in da bi se s spremembami standardi varovanja človekovih pravic občutno znižali.

Brulc: Ustrezno upoštevano ustavno načelo ločitve V SD pa zakon podpirajo. Kot je poudaril poslanec SD Mirko Brulc, je v njej ustrezno upoštevano ustavno načelo ločitve cerkve od države. Izpostavil je, da je "nov način financiranja nujno potreben, saj se je izkazalo, da trenutno ni na voljo verodostojnih podatkov v zvezi z veroizpovedjo, saj zadnji popis tega podatka ne vsebuje več".

Polonca Komar iz DL pa je med drugim opozorila, da veljavna zakonodaja ob neposrednem in posrednem financiranju verskih skupnosti v praksi dopušča tudi možnosti sive ekonomije. Obenem pa meni, da bi predlagatelji novelo morali uskladiti z verskimi skupnostmi. Odločitev poslancev DL o podpori noveli bo po njeni napovedi odvisna od presoje slišanih argumentov.

V DeSUS pa se bo besedah poslanke Marjane Kotnik Poropat nagibajo v smeri podpore novele zakona, saj je ustrezna "podlaga za uzakonitev stališč, ki jih je zavzelo ustavno sodišče". V DeSUS zagovarjajo načelo laičnosti in načelo enakopravnosti vseh cerkva in verskih skupnosti, je dejala.

Prevc: Nižanje standardov človekovih pravic Po prepričanju Mihaela Prevca (SLS) se s stalnimi poskusi spreminjanja tega zakona "izkorišča vprašanja vere za politiziranje in odpiranje ideoloških razprav za dnevne potrebe politike". Novele, ki po njegovem mnenju znižuje standarde človekovih pravic, poslanci SLS ne bodo podprli.

Tudi po mnenju NSi želi opozicija s predlogom novele v zapletenih razmerah preusmerjati pozornost na ideološke teme. Poslanka Iva Dimic je poudarila, da je predlagan zakon "izrazito nedemokratičen, zastarel in v nasprotju z modernimi rešitvami urejanja odnosov države z verskimi skupnostmi".

DZ uvodoma o predlogu novele zakona o cestah DZ je pred tem sklenil obravnavo predloga novele zakona o cestah. Predlog novele zakona o cestah gre v smeri prenosa evropske direktive o inteligentnih prometnih sistemih v slovenski pravni red ter v smeri poenostavitve nekaterih postopkov, ki so se izkazali kot ovira za ureditvena dela v cestnem sistemu. Predlogu se obeta podpora.

Černač je poudaril, da novela prinaša le manjše spremembe zakona Minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač je poudaril, da novela prinaša le manjše spremembe zakona, ki se nanašajo na prenos evropskih direktiv o inteligentnih prometnih sistemih v slovenski pravni red. Drugi del pa po njegovih besedah ureja vprašanja, ki so se pri izvajanju zakona v praksi pokazala kot problematična.

"Računamo, da z novelo odpravljamo težave, s katerimi se srečujejo upravljalci in uporabniki cest," je dejal. Novela prinaša spremembe pri vrednotenju storitev presojevalcev varnosti cest, pri pristojnosti posameznih organov za ukrepanje ob zaporah na cestah ter pri izdelavi investicijske dokumentacije za projekte, ki pomembneje ne posegajo v prostor.

Ureja tudi operativne postopke za začetek delovanja Nacionalnega centra za upravljanje prometa Novela ureja še operativne postopke za začetek delovanja Nacionalnega centra za upravljanje prometa, je povzel Černač. Poseben poudarek je namenjen varovanju osebnih podatkov. Njihovo zbiranje bo dopustno le, če bo to nujno za delovanje aplikacije oz. te storitve, je dodal minister.

Podporo odrekli v PS in SD Predlogu novele zakona je koalicija napovedala podporo, PS in SD pa sta mu jo odrekli. Kot sta pojasnila Gašpar Gašpar Mišič (PS) in Srečko Meh (SD), bi zakon vsebinsko podprli, vendar ga ne bodo zaradi načina njegovega sprejema. V PS so na vlado naslovili tudi pobudo, naj pripravi strategijo za uvedbo tovrstnih sistemov v Sloveniji.

"Zakon se sprejema na način, ki je netransparenten in ne omogoča razprave" "Zakon se sprejema na način, ki je netransparenten in ne omogoča razprave," je izpostavil Meh in dodal, da se ga sprejema po nujnem postopku in da se pri njegovi obravnavi ne upošteva menja zakonodajno-pravne službe DZ. Mišič je nadaljeval, da spreminja tudi člene, ki z evropsko direktivo niso povezani. Med drugim posegajo tudi v zakon o graditvi objektov in predstavljajo odmik od sistemske ureditve.