Četrtek, 16. 5. 2019, 18.00
5 let, 6 mesecev
So požari v sortirnicah odpadkov podtaknjeni?
Po požaru v Lenartu analizirali solato in mivko: nevarnosti ni #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je po požaru v sortirnici odpadkov podjetja Salomon v Lenartu analiziral vzorec solate z vrta v kraju in vzorec mivke iz tamkajšnjega peskovnika. "Rezultati analiz kažejo, da zaradi požara ni onesnaženja, ki bi lahko pomenilo tveganje za zdravje," so sporočili. Analiza je torej pokazala, da uživanje zelenjave oziroma uporaba peskovnika v bližini požara ne pomenita zdravstvenega tveganja.
Civilna iniciativa narava Slovenskih goric je danes popoldne sicer izvedla protestni shod pred prostori podjetja Salomon. Med drugim so zahtevali takojšnjo prekinitev obratovanja podjetja in odstranitev vseh odpadkov z območja njegovega delovanja, saj da je okoljevarstveno dovoljenje podjetju Salomon iz leta 2017 neveljavno in nezakonito.
Težava je tudi "nedelovanje čistilne naprave"
Okoljevarstveno dovoljenje namreč določa, da se industrijske in komunalne odpadne vode odvajajo v javno kanalizacijo, ta pa se sklene s komunalno čistilno napravo Lenart. A omenjena čistilna naprava ne deluje in nikoli ni delovala, so zapisali.
Prav na nedelovanje čistilne naprave je danes v imenu novomeškega okoljevarstvenega združenja Rovo opozoril njegov predstavnik Gorazd Marinček. Ta je med drugim na ministra za okolje in prostor Simona Zajca, vodstvo Agencije RS za okolje (Arso) ter inšpektoratov za okolje in javni sektor naslovil javni poziv k takojšnji odpravi okoljevarstvenega dovoljenja podjetju Salomon.
Požar v Lenartu
Zaradi ključne napake, to je nepravilno ugotovljenega materialnega stanja, odločbe o okoljevarstvenem dovoljenju namreč ni mogoče izvršiti, je opozoril Marinček. "Ker obstaja utemeljen sum za kazniva dejanja, izcedne vode namreč uničujejo potok Velka, pošiljamo naš poziv tudi na Upravo kriminalistične službe Policije in državno javno tožilstvo," navaja dopis, pod katerim sta podpisana Marinček kot član upravnega odbora Rovo ter predsednik združenja Zlatko Resman.
Konec aprila dvakrat zagorelo, zdaj so dobili novo dovoljenje
V sortirnici nenevarnih odpadkov podjetja Salomon v Lenartu je konec aprila dvakrat zagorelo, v družbi so prepričani, da je bil drugi požar podtaknjen. Inšpektorica državnega inšpektorata za okolje in prostor je prejšnji teden podjetju izdala dovoljenje, da v omejenem obsegu znova zažene delovanje obrata.
"Obrat dolgoročno tu nima prihodnosti"
K zaprtju sortirnice je pozval tudi župan občine Lenart Janez Kramberger. "Vemo, da tega obrata ne moremo čez noč zapreti. Dolgoročno pa zagotovo na tem mestu nima prihodnosti," je za STA povedal prejšnji teden.
So požari v sortirnicah odpadkov podtaknjeni?
Na zasebnih odlagališčih odpadkov po Sloveniji se požari kar vrstijo. Nazadnje je zagorelo pretekli teden v Suhadolah pri Komendi. Ogenj je zajel 1.500 kubičnih metrov odpadkov v obratu Publikus. Delo gasilcev so dodatno oteževale bale z odpadki, ki so bile naložene sedem metrov visoko. Nevarnosti za prebivalce in pitno vodo menda ni. Še vedno ni jasno, ali je bil požar podtaknjen.
Že šesti večji požar v zadnjih dveh letih
To je bil sicer že šesti večji požar na slovenskih odlagališčih v zadnjih dveh letih. Serija požarov se je začela leta 2017, ko je zagorelo v skladišču nevarnih odpadkov Kemis na Vrhniki. Še istega meseca je zagorelo na Jesenicah, mesec dni pozneje so v Ljutomeru zagorele parafinske sveče, v Zalogu pri Straži plastika in les. Letos pa smo našteli tri požare, od tega dva v lenarški sortirnici Salomon.
Vsi ti požari so nastali na objektih, ki jim lokalna skupnost ni naklonjena. A v oči bodejo kupi odpadkov, ki bi jih zasebniki morali odpeljati na sežig v tujino. Ker pa je ta cene storitev zvišala, so se odpadki začeli kopičiti v naših sortirnicah. Zdaj se zato pojavljajo namigovanja, da lastniki odlagališč sami podtikajo požare z namenom nižanja stroškov.
Sanacija hale in odvod odpadkov jih bo drago stal
Na pogorišču v Suhadolah pri Komendi si je ekipa Planeta ogledala požgano halo, ki ni bila zavarovana. Za odvoz 90 odstotkov odpadkov, ki niso zgoreli, in sanacijo hale bodo v zasebnem podjetju Publikus drago plačali. "Hala ni bila zavarovana, ker je bila še v postopku pridobivanja uporabnega dovoljenja. Za te preostale odpadke, ker so goreli, pa bomo morali plačati nekajkrat višjo ceno, kot bi jo sicer," je povedal Gregor Kranjec iz podjetja Publikus.
Le naključje ali so požigi namerni?
Požari v skladiščih z odpadki pa so lahko tudi pot do zniževanja stroškov, posebno če so skladišča zavarovana. In ko se to zgodi večkrat, to ni več le naključje, je povedal okoljevarstvenik Uroš Macerl. "Vsak nadaljnji požar vzbudi več suma, da gre mogoče za namenske požige. Ampak seveda je samo policija tista, ki pove, kaj je bilo," pravi.
Publikus: Namigovanja so absurdna
Na policiji so nam povedali, da preiskava še ni končana. Javna komunalna podjetja so pomenljivo poudarila, da so ti požari zgodili v zasebnih družbah. V Publikusu so namigovanja, da naj bi sami podtaknili požar in si tako znižali stroške za sežig odpadkov, označili za absurdna. Ne želijo komentirati izjav nekaterih predstavnikov javnih podjetij in nekdanjega ministra, se jim pa zdi to zelo nekorektno. To so laži, so dejali.
Sistemske spremembe bi se morale zgoditi na ravni države, so bili jasni v Publikusu. Konec maja v javno obravnavo prihaja sprememba odpadkovne zakonodaje, je povedal minister za okolje Simon Zajc. "In ena od teh uredb je prav uredba, ki določa pravila skladiščenja odpadkov, ki se lahko vnamejo, na odprtem. V tej uredbi imamo celo vrsto zahtev, kako visoko, kako široko, kje morajo biti požarni zidovi, kako je z odvajanjem teh voda," je pojasnil minister.
V Komendi dva tisoč ton mešane odpadne embalaže zaradi neurejenega sistema odvoza odpadkov v preteklosti že šest mesecev čaka na najustreznejšega prevzemnika. Na ministrstvu za okolje upajo, da bodo težavo rešili že jutri, ko se konča ponovljeni razpis.
