Po 10 letih obnova po velikonočnem potresu pri koncu

Obnova po naravni nesreči, ki neposredno ni zahtevala žrtev, najhujše posledice pa je pustila na širšem območju Bovca in Kobarida, bo letos končana, zagotavljajo odgovorni. Stala naj bi 96,2 milijona evrov. Nekaj stavb in cest na obnovo še čaka "V okviru popotresne obnove iz leta 1998 bomo letos fizično zaključili vse objekte visokih gradenj in verjetno vse objekte nizkih gradenj," je napovedal vodja Državne tehnične pisarne, ki bdi nad popotresno obnovo, Stanislav Beguš. Med nalogami, ki jih še čakajo je omenil Strgulčevo hišo, mladinski dom in Trg golobarskih žrtev v bovški občini, občinsko stavo, zdravstveni dom in cesto proti Drežnici na Kobariškem, dokončno sanacijo podora v Zatolminu pri Hudičevem mostu ter urejanje cest na Cerkljanskem.

V okviru obnove po potresu leta 1998 in plazu v Logu pod Mangartom leta 2000 so realizirali 2010 objektov - od tega 1859 visokih in 151 nizkih gradenj -, kar je skupaj stalo 75,3 milijona evrov, pri čemer nepovratna sredstva predstavljajo dobre tri četrtine, je povedal Beguš. Upoštevajoč vse stroške so v gornje Posočje v desetletju vložili 96,2 milijona evrov, od tega 3,4 milijona letos oz. v prihodnjem letu, je predstavil finančno plat obnove.

Večina ljudi je z obnovo zadovoljna

"Imeli smo vizijo. Kar dobro smo vedeli, kako bo šlo in na koncu se je kar dobro izšlo. Pričakovati, da bi stvari uredili v treh ali štirih letih, to ne gre," se je na opravljeno delo ozrl Beguš. Večina ljudi je z obnovo zadovoljnih, saj je bilo v 10 letih narejenega veliko pozitivnega, nekaj je bilo tudi slabe volje, a pri tako velikem projektu je to pričakovano, ga je dopolnil bovški župan Danijel Krivec.

Po njegovih besedah se življenje z Bovškega, ki ga je v zadnjem desetletju prizadel še katastrofalni plaz v Logu pod Mangartom ter ponovni potres leta 2004 - tragičnih dogodkov so se v Bovcu spomnili na okrogli mizi z različnimi strokovnjaki -, nikoli ni umaknilo. Danes so morda še dva ali trije primeri, ko ljudje preseljeni z doma, je povedal za STA.

Popotresna afera

Sicer pa so obnovo po potresu leta 1998 mnogi povezovali tudi z nepravilnostmi. V okviru t. i. popotresne afere je tako na sodišču pristal tudi nekdanji bovški župan Siniša Germovšek, ki naj bi se okoristil s "potresnim denarjem", a je tožilstvo v začetku leta umaknilo obtožbe proti njemu. Takrat je Germovšek, tudi predsednik bovške komisije za spremljanje potresne obnove, s pomočjo katere naj bi pripomogli k boljši obnovi po zadnjem potresu, za nepravilnosti obtožil Državno tehnično pisarno.

"Mi na to ne odgovarjamo. Germovšek je vodja občinske komisije in ima vso pravico raziskovati. Upamo, da to počne argumentirano. Mi želimo, da te argumente dobimo, da lahko na njih tudi odgovorimo. Do danes jih še nismo prejeli," je v zvezi s tem povedal Beguš. "S pavšalnimi ocenami bi se težko strinjal. Ni pa bilo korektno s strani države, da so ga ožigosali, kot nekoga, ki je kradel," je dodal Krivec.

Popotresna obnova še ni končana Bovški župan je spomnil, da popotresna obnova v Posočju še ni končana. Za obnovo po potresu leta 2004 je bilo predvidenih 610 objektov, kar naj bi po ocenah stalo nekaj čez 60 milijonov evrov, je pojasnil Beguš. Po njegovih besedah so doslej opravili za 20 milijonov evrov dela, v celoti pa naj bi ga končali v treh do štirih letih, če bo država tudi v prihodnje za to letno namenila med 10 in 14 milijonov evrov.

Prav v četrtek pa je vlada obravnavala poročilo izvajanju popotresne obnove v Posočju po tresenju tal leta 1998 in program odpravljanja posledic potresa iz leta 2004. Za sanacijo po zadnjem potresu vlada letos namenja dobrih sedem milijonov evrov, in sicer za dokončanje obnove dimnikov in streh, rušitev stavb, projektiranje popotresne obnove objektov, sanacijo in rekonstrukcijo eno- in dvostanovanjskih stavb, sanacijo in gradnjo stanovanjskih blokov ter začetek obnove kulturnih spomenikov, so po seji sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Najhujše na območju Bovca in Kobarida

Velikonočni potres v Posočju je po potresu na Kozjanskem leta 1974 in v Posočju leta 1976 eden najhujših na slovenskem ozemlju po drugi svetovni vojni. Posledice tresenja tal, ki neposredno ni zahtevalo žrtev, so bile najhujše na širšem območju Bovca in Kobarida, predvsem v vaseh pod Krnom in Drežniških Ravnah.