Pličanič: Sodstvo si mora povrniti ugled

Kot je ob predstavitvi opravljenega dela in načrtov za delo v drugi polovici leta dejal minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič, se bo sodstvo težko uveljavilo kot samostojna veja, če si ne bo povrnilo ugleda. Izvršilna veja oblasti pa bo pri tem pomagala tako, da bo spoštovala vse odločbe sodne veje oblasti. Dodal je še, da bodo skušali s sodstvom pripraviti takšen dialog, da bodo skupaj pripravljali tiste spremembe, ki se nanašajo na sodstvo.

Pravnomočna odločitev že v enem letu? Pličanič je predstavil tudi ključne cilje ministrstva. V okviru pravosodnega dela ministrstva je ključen cilj povezan s sodstvom in v tem okviru je ključen cilj doseči hitrejše sojenje in čim prejšnjo odpravo sodnih zaostankov. Eden od ciljev ministra je tudi ta, da mora biti v sporu pravnomočno odločeno v enem letu. Naslednji cilj je povezan z vzpodbujanjem strank, da spore v čim večji meri rešujejo zunaj sodišč.

Inštrument, ki naj bi omogočil hitrejše sojenje, je razbremenitev sodišč. Odločanje v nepravdnih zapuščinah je trenutno v pristojnosti sodišč, ministrstvo pa predlaga prenos pristojnosti na notarje. Naslednja takšna stvar je ukinitev sodne preiskave. Zdaj preiskovalni postopek vodi sodnik, po novem pa bi to nalogo prevzelo tožilstvo.

Pličanič se bo zavzemal za krepitev pristojnosti predsednikov sodišč Ministru se zdi ključno tudi vodenje sodišč. "Ko gre za vprašanje vodenja sodišč, bi morala biti linija vodenja bolj jasno določena, kot je zdaj. Prepričan sem, da bi moral biti na vrhu te linije predsednik vrhovnega sodišča, ki ima nato po vertikali pristojnosti do drugih sodišč." Sam se bo zavzemal za krepitev pristojnosti predsednikov sodišč, še posebej vrhovnega sodišča. "Če je nekdo odgovoren za nekaj, potem mora imeti v svojih rokah tudi ustrezne vzvode, da te cilje doseže," še meni Pličanič.

Želijo doseči večje zadovoljstvo javnih uslužbencev Drugi segment tega resorja je javna uprava. To področje so po njegovih besedah skušale reformirati že prejšnje vlade, pa pri tem večjih uspehov ni bilo. Zdaj pa želijo z reformo odpraviti plansko delovanje javnega sektorja in okrepiti vpliv uporabnikov na različnih področjih. V okviru javnega sektorja pa si želijo doseči tudi bolj zadovoljne javne uslužbence. "Ne moremo pričakovati, da bodo javni uslužbenci delali dobro, če za to ne bodo motivirani. To pomeni, da bomo nagrajevanje, plačevanje dela in napredovanje vezali na izpolnjevanje merljivih ciljev posamezne organizacije."

Minister poudarja, da so morali, preden so se lahko lotili vsebinskih reform, državno upravo vrniti v primerno kondicijo tistega stanja, ki smo mu bili priča v preteklosti, ko se je državna uprava zelo razrasla.

Sledi ukinitev še 15 organov in organizacij Kot že dosežen uspeh je Pličanič navedel ukinitev 10 organov in organizacij, v kratkem pa bo ukinjenih še 15 drugih organov in organizacij. Ta tretja faza reorganizacije se bo nanašala na združevanje zavodov in inštitutov na različnih področjih. Na področju zdravstva se bodo recimo združili Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) in območni zavodi za zdravstveno varstvo.

Cilj te racionalizacije je po njegovih besedah reorganizacija državne uprave, da bo njeno delo bolj uspešno, povezano, s tem združevanjem pa dosežemo tudi manjše stroške plač, ker bo manj predstojnikov. To prav tako omogoča bolj mehko zmanjševanje števila zaposlenih, s tem pa lahko dosežemo tudi zniževanje stroškov za informacijske tehnologije, za avtomobile itd.

Na ministrstvu načrtujejo tudi energetsko obnovo stavb Minister se je dotaknil tudi upravljanja z državnim premoženjem. Kot je dejal, želijo gospodarjenje s tem premoženjem izboljšati in ga narediti bolj primerljivega z zasebnim. Že s selitvami so po njegovih besedah prihranili 2,5 milijona evrov, naslednji korak, ki ga načrtujejo, pa je energetska obnova stavb.

Reforma državne informatike V okviru reforme državne informatike je minister dejal, da je njihov moto "ceneje, boljše in brez papirja". Z nekaterimi spremembami na področju državne informatike želijo na ministrstvu na letni ravni prihraniti 29 milijonov evrov.

Glavni cilj ministrstva je, da želijo s 1 . januarjem 2014 doseči izključno elektronsko poslovanje v okviru državne uprave, s 1. januarjem 2015 pa preiti na celovito elektronsko poslovanje v okviru celotnega javnega sektorja. S tem želijo doseči povečano učinkovitost in preglednost, povečano konkurenčnost slovenskega gospodarstva in prihranek za državni proračun.

V okviru reforme državne informatike pa bodo neko vlogo namenili tudi Pošti Slovenije. Ta naj bi postala eden od partnerjev državne informatike in ključni vezni člen med papirnatim in elektronskim svetom. Država naj bi poslovala elektronsko, prebivalci pa bodo lahko izbirali med elektronskim in navadnim poslovanjem.

S to reformo je povezan tudi nov način naročanja informacijskih tehnologij. V zadnjih desetih, petnajstih letih je država večino kompleksnih naročil izvedla pri enih in istih ponudnikih in zato je postala odvisna od njih.

Spremembe zakonodaje naj bi sicer sprejeli do konca tega leta.