Planetova gostja: Ksenija Benedetti

Leta 1990 je diplomirala na Filozofski fakulteti, smer muzikologija. Leta 1997 je opravila podiplomski študij MBA in diplomirala na Centru Brdo pri Kranju - danes Center Bled. Leta 1999 je diplomirala na LSPR (London School of Public Relations). Julija 2000 je bila imenovana za šefinjo Protokola Republike Slovenije. V času njenega vodenja se je zvrstilo kar nekaj zgodovinskih dogodkov v Republiki Sloveniji, kjer je sodelovala, jih protokolarno pripravila in izvedla: prvi uradni kraljevi obisk v Republiki Sloveniji – obisk danske kraljice, vrh Bush Putin, 9. srečanje šestnajstih predsednikov srednjeevropskih držav, srečanje predsednikov vlad Hrvaške, Italije Madžarske in Slovenije, prva menjava predsednika naše države, uradni obisk španskega in švedskega kraljevega para, prireditve ob padcu Schengenske meje, državniški obisk britanskega kraljevega para… Od julija 2000 do danes je sodelovala pri pripravi in izvedbi 260ih državniških obiskov na najvišji ravni v Sloveniji in v tujini ter okrog osemdesetih državnih proslavah ter pri drugih, za državo pomembnih projektih. Sodelovala je v vladnem izvršnem odboru za pripravo slovesnosti ob vstopu v EU. Septembra 2008 je izdala tudi svojo prvo knjigo Protokol simfonija forme. Od leta 2000 pripravlja in izvaja tudi vse druge protokolarne dogodke za visoke funkcionarje Republike Slovenije, za katere so v Protokolu Republike Slovenije po Sklepu o določitvi protokolarnih zadev dolžni skrbeti.

Preteklo leto je bilo za protokol zagotovo med napornejšimi, saj je Slovenija pol leta predsedovala EU, na obisk je prišla angleška kraljica ... Koliko časa potekajo priprave na tak državniški obisk, kot je bil obisk kraljice Elizabete II.? Na obisk kraljice Elizabete II. smo se pripravljali slabo leto. Sicer pa so priprave za obisk različno dolge, včasih imamo samo kakšen teden dni časa za pripravo, včasih pa tudi kakšno leto.

Ob srečanju s kraljico je treba upoštevati zelo natančna pravila. Je zato delo protokola ob takih dogodkih kaj zahtevnejše kot pri obiskih drugih državnikov? Obiski monarhov so seveda zahtevnejši tudi zato, ker je treba dodelati vsako podrobnost, skoraj vsak korak. Različno je seveda tudi naslavljanje. Obiski predsednikov držav so res malce manj zahtevni.

Kako komentirate domnevni protokolarni spodrsljaj predsednika države ob prihodu britanske kraljice na Brdu ob pregledu častne straže? Ali je šlo bolj za medijsko napihnjeno zgodbo? Jaz temu ne bi rekla spodrsljaj. Mislim, da se je to malo napihnilo. Veliko slabše bi bilo, če predsednik tega ne bi naredil. V tistem trenutku bi se namreč morala oba šefa držav ustaviti in poslušati himne. Če predsednik ne bi zadržal kraljice, bi odšla po tekaču in vojska bi imela težave, jaz pa tudi, saj bi jo morala nekako ustaviti. Bilo bi veliko, veliko slabše.

Kaj pa predsedovanje Slovenije EU? Slovenija je bila kar pol leta na očeh Evrope, kar za protokol verjetno ni bila preprosta naloga. Kakšne so bile priprave na ta dogodek? Priprave so bile zelo obširne. Na predsedovanje smo se pripravljali že od leta 2005. Vodila sem pododbor za logistiko, dokler se ni ustanovil sekretariat za predsedovanje. Zelo dobro smo sodelovali s sekretariatom in tudi z drugimi službami, z vsemi ministrstvi, z uradom vlade za komuniciranje, s policijo. Bilo pa je zelo, zelo naporno, ker je bilo dogodkov veliko. To ni bil tridnevni dogodek, kot smo jih sicer navajeni pri svojem delu (obiski trajajo do tri dni). Šlo je res za 6 mesecev zelo napornega dela in tempa.

Koliko ljudi se je ukvarjalo s predsedovanjem? V protokolu 35. Seveda pa je bilo v to delo vključenih veliko več drugih ljudi z različnih ministrstev in tudi drugih vladnih služb.

Že osem let ste šefinja Protokola RS. Katerega od dogodkov, ki ste ga pripravljali, ste si najbolj zapomnili? Zakaj? Veliko je bilo takih dogodkov, na primer obisk monarha v samostojni Sloveniji, obisk danske kraljice, različna večja mednarodna srečanja, recimo srečanje šestnajstih predsednikov srednjeevropskih držav (to je bilo takrat 9. srečanje) in tudi vrh Bush-Putin leta 2001. Mislim, da mi bo zdaj tudi obisk angleške kraljice ostal zelo močno in zelo dolgo v spominu.

So še kakšni državniki, monarhi, ki jih želite gostiti? Jaz ne morem imeti posebnih želja. Program mednarodnih obiskov se dela na ministrstvu za zunanje zadeve in v kabinetih najvišjih predstavnikov. Mi z veseljem vsakega izvedemo.

V Slovenijo prihajajo na obisk državniki iz zelo različnih kulturnih okolij, so različnih veroizpovedi ... Ali so to pomembni dejavniki, ki vplivajo na obnašanje ob srečanjih? Ti dejavniki ne vplivajo zelo močno, saj se prej vedno dogovorimo s tujim protokolom. Kadar vemo, da obstajajo razlike, se o njih pozanimamo, in načeloma ni zapletov in težav zaradi tega.

Ali se vam je kdaj zgodil kakšen resen protokolarni spodrsljaj, ki ga morda sploh nismo opazili? Ali je takšne spodrsljaje sploh mogoče prikriti, še posebej pred poznavalci? Danes se ima veliko ljudi za poznavalce protokola, to me vsak dan preseneča. Nekih strašnih spodrsljajev v teh osmih letih ni bilo – nekateri so bili, ne pa taki, da bi recimo škodovali ugledu naše države. Se nam je pa zgodilo, ko smo že pred leti odšli na obisk v Romunijo, da so nam namesto slovenske himne na vojaških časteh zaigrali slovaško himno. To mi je na primer ostalo v spominu, ampak take stvari se pač lahko zgodijo, vsi smo samo ljudje. Raje se spominjam dogodkov, kakršen se je zgodil letos v Venezueli, ko smo bili tam s predsednikom države na uradnem obisku in so nam na vojaških časteh slovensko himno ne samo zaigrali, ampak tudi zapeli, in to res v brezhibni slovenščini.

Pred dvema mesecema ste izdali knjigo z naslovom: Protokol, simfonija forme. Ste se vi vseh teh obsežnih pravil naučili v službi ali so vam bila znana že od prej? Od prej ne. Veliko teh izkušenj sem pridobila v praksi, prebrala sem seveda tudi nekaj strokovne literature, ampak samo branje pravil in strokovne literature ni dovolj. Zelo pomembni so "kilometri".

Kako slovenski politiki poznajo protokol glede na to, da ob uradnih (mednarodnih) srečanjih politikov veljajo veliko strožja pravila kot v vsakdanjem življenju? Naši politiki so kar vešči protokola.

Jim dostikrat svetujete oziroma ali vas oni prosijo za kakšen nasvet? Kadar nas prosijo za nasvet, seveda rade volje pomagamo, vendar se to ne zgodi pogosto.

Ali se protokolarna pravila skozi čas kaj spreminjajo? Pravila se kar spreminjajo in danes je vse skupaj veliko bolj sproščeno, kot je bilo včasih – danes smemo ženske biti v hlačah; veliko je teh drobnih sprememb. Seveda pa nekatera pravila ostajajo enaka že leta in leta, celo desetletja ali stoletja.

O protokolu se po navadi govori predvsem v zvezi z večjimi državniškimi obiski. Za kaj vse pa še skrbi vaša služba? Protokol Republike Slovenije je po sklepu o določitvi protokolarnih pravil, ki jih je sprejela vlada, dolžan izvajati protokolarne dogodke za predsednika države, predsednika državnega zbora in vlade, predsednika državnega sveta, za predsednike ustavnega, računskega in vrhovnega sodišča, za varuha človekovih pravic in za zunanjega ministra Republike Slovenije, ko gre za uradne obiske tujih zunanjih ministrov v RS in še za bivšega predsednika RS, kadar je v vlogi bivšega predsednika. Protokol RS pa opravlja še neko drugo delo, ki mogoče ni tako vidno, je pa ravno tako zelo zahtevno in pomembno – to je organizacija državnih proslav. S tem je res kar veliko dela.

Koliko dogodkov organizirate na leto? Zelo različno. Letošnje leto zaradi predsedovanja sploh ni primerljivo.

Kaj bi si želeli v življenju početi, če ne bi bili šefinja protokola? Igrati glasbo, slikati, imeti svojo galerijo – se bolj posvečati umetnosti.

Kako se sproščate po naporni službi? S sprehodom v hribe, dobrim pogovorom in dobro glasbo.