Sobota,
26. 1. 2013,
17.42

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Sobota, 26. 1. 2013, 17.42

8 let, 8 mesecev

Planet TV: Skesanci na sodiščih pomagajo varčevati

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Vsaj nekaj denarja pa bomo, kot kaže, privarčevali v sodstvu. Nepridipravi, ki jim sodijo za kazniva dejanja, lahko od maja lani priznajo krivdo pred ali med sojenjem.

S tem se ne samo skrajšajo sodni postopki, država prihrani tudi finančno. Do konca lanskega leta je število sporazumov med sojenjem zraslo na 110, več kot tisočkrat pa so obtoženi priznali krivdo na predobravnalnih narokih. Med temi je nekaj odmevnih skesancev, kot jim pravimo v žargonu. Nazadnje je množično priznalo krivdo kar devet izmed trinajstih obdolžencev v ljubljanskem delu mamilarske naveze Očistimo Slovenijo.

Sicer so med skesanci tudi roparji umorjenega zlatarja Paplerja, pa člani zloglasne celjske družine Kamenik (točneje mama in sin Konrad) za preprodajo mamil, mariborski ilegalni stavničarji na čelu z nekdanjim nogometnim reprezentantom Goranom Šukalom ter tudi nekateri mariborski protestniki.

Obdolženec, ki mu je zaradi hekerstva grozila izročitev v Ameriko in dolga zaporna kazen, se je pogodil za nekaj sto ur družbenokoristnega dela. Barantanje pa ima tudi druge ugodnosti. Kot pravi odvetnica Sabina Mikulin, lahko obdolženci pričakujejo nižje kazni, bistveno krajši postopek, lahko se izognejo izvedbi celotnega kazenskega postopka.

Svoje koristi si od priznanj krivde obeta tudi tožilstvo. Višji državni tožilec Boris Ostruh je dejal, da se v kazenskem postopku, v katerem nekdo drug od soobdolžencev ne prizna krivde, obdolženec, ki prizna krivdo, zasliši kot priča.

Toda zadeve v resničnem življenju potekajo drugače kot v teoriji. Denimo, ko so trije skesanci priznali dejanje. "Tekom postopka pa se je izkazalo, da se dejanje ni zgodilo tako, kot je to očitalo tožilstvo. Samo tožilstvo je kasneje modificiralo obtožbo, kasneje je dejanje v izreku sodbe spremenil sam sodnik. Torej, oni so priznali nekaj, kar se je kasneje dokazalo, da se sploh ni zgodilo tako, kot so priznali," je povedal odvetnik Blaž Guna.

Znan je tudi primer obtoženca za umor ljubljanskega zlatarja Paplerja. Tožilstvo mu je za priznanje krivde ponudilo 18 let zapora, s čimer se obramba ni strinjala. Na koncu pa ga je prvostopenjsko sodišče obsodilo na 17 let.

Ko dokazi niso tako trdni, se da marsikaj dogovoriti, pravi Mikulinova.

Tožilstvo pa je vendarle zadovoljno, da ima v rokah vse več priznanj skesancev.