Plačna reforma povezala slovenske sodnike v stavki

Vidijo jo kot pritisk na ustavno sodišče. Po besedah ministra za javno upravo Gregorja Viranta pa sodniki s stavko ne bodo izsilili rešitev, ki bi jih kakor koli privilegirale. Stavka več kot 80 odstotkov sodnikov Po podatkih stavkovnega odbora stavka več kot 80 odstotkov sodnikov, ki opravljajo samo nujne zadeve. Sodniki zahtevajo, da se sodniške plače uredijo v zakonu o sodniški službi, da se usklajujejo tako, da se ohranja njihova realna vrednost ter da so plače primerljive s plačami poslancev in ministrov, je pojasnila predsednica stavkovnega odbora Janja Roblek.

To po njenih besedah pomeni, da se plača najnižje uvrščenega okrajnega sodnika izenači s plačo, ki ustreza plači za 49. plačni razred po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju. Plača najnižje uvrščenega okrožnega sodnika se določi v višini, ki ustreza 51. plačnemu razredu, plača višjega sodnika 57. plačnemu razredu in plača vrhovnega sodnika v višini, ki ustreza 63. plačnemu razredu. Ostale razvrstitve sodnikov z upoštevanjem sistema sodniškega napredovanja se temu ustrezno prilagodijo, je pojasnila Roblekova.

"Stavka je uperjena v zaščito pravne države" "Na žalost z vladne strani še ni nobenega odziva," je dejala predsednica stavkovnega odbora. Ob tem je poudarila, da si odziva želijo, saj je stavka uperjena v zaščito pravne države. S stavko se sodniki zavzemajo za izpolnjevanje odločb ustavnega sodišča in posredno tudi odločb rednih sodišč, spoštovanje ustave in pravnega reda ter posredno zagotavljanje pravice državljanov za sojenje v razumnem roku, je naštela Roblekova. Za stavkovni odbor bi bila stavka uspešna samo, če bi dobili ponudbo vlade, ki bi se približala ali pa izpolnila stavkovne zahteve.

Virant sodnikom ne bo popuščal

Virant je na novinarski konferenci povedal, da sodniki s stavko ne bodo izsilili rešitev, ki bi jih kakor koli privilegirale. "Zaradi stavke se tudi ne spreminja stališče vlade, da so sodniki ustrezno umeščeni v plačni sistem, saj so razvrščeni od 40. do 57. plačnega razreda," je še povedal Virant. Po njegovem mnenju so sodniki "nedvomno in nesporno del javnega sektorja, ker so plačani iz javnega denarja in ker opravljajo javne storitve". Kot je še dejal, imajo sodniki primerljive plače s zdravniki.

Minister za javno upravo je še pojasnil, da v teh treh dneh stavke pogajanj ne bo, "to pa ne pomeni, da prekinjamo kontakt s sodniki". Se pa bodo v naslednji dneh ponovno usedli za mizo in jih poskusili prepričati, "naj normalno delajo, naj pristanejo na nagrajevanje uspešnejših med njimi in naj si plače povišujejo s povečanim obsegom dela in z odpravo sodnih zaostankov".

Ministrstvo za pravosodje je v odzivu na stavko sodnikov zapisalo, da obžaluje odločitev zanjo. Ministrstvo stavke ne podpira, saj ne bo doprinesla k ničemur, predvsem pa ne k dvigu ugleda slovenskega sodstva.

Vlada bo odločitev ustavnega sodišča spoštovala Na ministrstvu še navajajo, da so se sodniki na plačni sistem pritožili ter da bo odločitev deležna sodne in ustavne presoje. "Sodniška stavka zato pomeni tudi na nek način pritisk na odločanje ustavnega sodišča, na kar je opozoril že predsednik vrhovnega sodišča, in zato toliko bolj dvomljivo ravnanje," je v izjavi za javnost zapisalo ministrstvo. Hkrati dodajajo, da bo vlada odločitev ustavnega sodišča spoštovala.

Od okoli 1100 sodnikov jih med 9. in 11. junijem stavka okoli 80 odstotkov. Kljub temu, da stavka ni plačana, je to po besedah Roblekove že precejšen pokazatelj, da se je sodnik pripravljen odreči takemu delu plačila, da pokaže na aroganco oz. na nedostojen odnos in nespoštovanje ustave in ustavne odločbe s strani drugih dveh vej oblasti. Sodniki se bodo na račun uveljavljanja svojih pravic s stavko namreč odpovedali tridnevnemu zaslužku.

Sodniki med stavko študirajo strokovno literaturo Sodniška stavka po njenih besedah poteka tako, kot so napovedali. Sodniki delajo samo v nujnih zadevah, sicer pa so obravnave v večini primerov preklicane in sodniki študirajo strokovno literaturo. Stavkovni odbor zaenkrat o zapletih še ni bil obveščen, je pojasnila Roblekova. Po njenem mnenju so bile vse stranke, odvetniki in tožilci pravočasno obveščeni o odpovedi narokov v nenujnih zadevah in zapletov zaenkrat ni.

Predsednica stavkovnega odbora meni, da nobena stavka ne mine brez škode. Ob tem je ocenila, da bo zagotovo manjša, kot bo škoda, ki bo nastala zaradi "ignorantskega odnosa vlade", ki pomeni načenjanje oz. rušenje pravne države. Nekaj manj kot 20 odstotkov sodnikov ne stavka. Kot je pojasnila Roblekova, večina zahteve sodnikov sicer podpira, vendar imajo zadržke glede stavke kot načina za dosego cilja. Ti sodniki delajo po običajnem urniku.

Še ena stavka? Med sodniki in v sodniškem društvu so že razmišljali o nadaljnjih ukrepih, če stavka ne bo uspešna. Pojavljajo se različni predlogi, med katerimi je Roblekova omenila, da se, takoj po zaključku stavke in ko je to po zakonu možno, začne s stavko, ki pa ne bo več opozorilna, ampak dejanska stavka. To po njenih besedah pomeni, da bodo sodniki do izpolnitve zahtev opravljali delo le v okviru pričakovanega obsega dela. "Torej nič več Lukende. Skratka, da delamo samo toliko, kolikor nam predpisujejo merila sodnega sveta," je pojasnila.

Po njenih besedah so možne tudi druge oblike stavke, "da sodniki ne bomo več sodelovali v drugih nesodniških delih". Člani društva bodo o teh predlogih odločali že na izrednem občnem zboru, o predlogih pa bodo odločali tudi nečlani in tisti, ki jih na občnem zboru društva ne bo, je dejala Roblekova. Zaostrovanje stavke se bo tako začelo še pred sodnimi počitnicami, ki so med 15. julijem in 15. avgustom, je napovedala.

Stavka proti stavki

Sočasno s sodniško stavko pa je bila danes v Kranju tudi "stavka proti stavki". Nezadovoljni mlinar iz Predoselj Jože Dolhar, ki že osem let čaka na odločitev sodišča za ponovni dostop do vodnih rak, se je dve uri protestno sprehajal pred sodiščem. Poudaril je, da ga predvsem moti zatrjevanje predsednice stavkovnega odbora, da sodniki rešujejo sodne zadeve v skladu z ustavo in zakoni, s čimer se iz lastnih dolgoletnih izkušenj in sodnih rešitev ne more strinjati.