Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Nedelja,
9. 5. 2010,
15.36

Osveženo pred

10 years, 7 months

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Nedelja, 9. 5. 2010, 15.36

10 years, 7 months

Pismenost Slovencev ni slaba

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Najnovejše raziskave so pokazale, da Slovenci kar se tiče pismenosti nismo slabi in smo primerljivi z državljani držav OECD. Relativno visok je le delež otrok, ki dosegajo nižjo raven pismenosti.

Profesor s Pedagoške fakultete v Ljubljani Igor Saksida je povedal, da ga v okviru pismenosti skrbi relativno visok delež otrok, ki dosegajo nižjo raven pismenosti in teh otrok je več kot v primerljivih državah. Saksida problem vidi tudi v tem, da je delež otrok, ki dosegajo visoke rezultate v pismenosti, tudi nekoliko nižji. Prav tako ga skrbi, da slovenska šola ne uspe zmanjšati razkoraka med otroci iz socialno in ekonomsko šibkejših družin in tistimi, ki prihajajo iz bolj spodbudnega okolja. Po oceni Sakside bi na tem področju morali narediti več kot doslej. Dekleta so bralno boljša od fantov Poudaril je, da slovenska šola in njeni učitelji niso slabi, učni načrt, kar se tiče slovenščine, pa je soliden. Saksida težave vidi v pričakovanjih, ki se nanašajo na pismenost. Kaže se tudi razlika med fanti in dekleti, saj so dekleta bralno boljša od fantov. Zato bi bilo treba poiskati ustrezne načine, ki bi fante motivirale k branju, v okviru družin pa razvijati družinsko pismenost.

Otroci se pri pouku najraje ukvarjajo z dramatiko Saksida se ne strinja z izjavami, da je slovenščina najbolj nepriljubljen predmet v šoli. Te izjave se mu zdijo "za las privlečene", saj so zadnje raziskave pokazale, da je slovenščina normalno priljubljen predmet popolnoma primerljiv z angleščino in matematiko. Pojasnil je, da otroci sami ocenjujejo, da imajo raje književnost kot jezik, še najraje se ukvarjajo z dramatiko, razčlemba neumetnostnega besedila pa je manj priljubljena.

Po mnenju Sakside je treba razvijanje pismenosti videti v luči različnih gibanj za promocijo branja, kot sta Bralna značka in Cankarjevo priznanje. Sprašuje se tudi, ali so pričakovanja o napredku pismenosti, predvsem v prvem razredu osnovne šole, v Sloveniji dovolj visoka. Raziskave pa so pokazale, da v prvem razredu osnovne šole dva odstotka učencev nima razvite tehnike branja, 78 odstotkov otrok ima delno razvito tehniko branja, petina pa jih ima že razvito tovrstno tehniko.

Zelo pomembna je družinska pismenost Za Saksido je zelo pomembna družinska pismenost, zato otroci v prvi razred osnovne šole ne bi smeli vstopati kot posamezniki, ki se z raznovrstnimi zapisanimi besedili še niso srečali. "Skupno branje raznovrstnih besedil v vrtčevski skupnosti ter sodelovanje med vrtcem in starši ni le spodbudna oz. sprostilna dejavnost, ampak najprej in predvsem sistematično in vodeno razvijanje možnosti za sprejemanje in tvorjenje besedil. Med vodenim pogovorom o teh besedilih otroci bogatijo besedni zaklad, spoznavajo značilne prvine besedil ter se o poslušanem izrekajo, vse to pa spremlja motivacijsko vzdušje za sprejemanje besedila in pogovor o njem," pravi Saksida.

Dodal je tudi, da je vrsto dejavnosti, ki jih v zvezi z branjem in pisanjem predvideva veljavni učni načrt, mogoče izvajati že v predšolskem obdobju. Vstopanje v svet sprejemanja in tvorjenja besedil namreč ne pomeni, da se je treba zaradi tega izogibati spoznavanju črk, saj so tudi črke in glasovi del besedilnega sveta, ki obdaja in zanima sodobnega otroka. "Zagotovo, vsaj glede na tuje izkušnje, lahko tudi v Sloveniji oblikujemo ustrezne specialnodidaktične modele uvajanja začetnega opismenjevanja v prvi razred," je še dejal Saksida.

Ne spreglejte