Torek,
21. 8. 2012,
15.09

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 21. 8. 2012, 15.09

8 let, 8 mesecev

Petrovič: Funkcija direktorja policije je strokovna in ne politična

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Postopek imenovanja direktorja policije mora zagotavljati integriteto in popolnoma nepolitično delovanje policije na vseh ravneh, meni predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič.

Generalni direktor je strokovna in ne politična funkcija, zato mora biti takšen tudi postopek imenovanja, je za Planet Siol.net pojasnil predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič. Kot je znano, je dozdajšnji direktor policije Janko Goršek zaradi nesoglasij oziroma nestrinjanja z notranjim ministrom Vinkom Gorenakom glede vodenja policije 8. avgusta odstopil s položaja, kjer sicer ostaja do oktobra, Gorenak pa je že ob imenovanju na položaj ministra napovedal spremembe pri imenovanju direktorja policije.

Direktorja bi po novem imenovala in razrešila vlada na predlog ministra Te dni tako potekajo usklajevanja glede sprememb zakona o policiji, ki predvidevajo dve noveli zakona o policiji, in sicer zakon o organiziranosti in delu v policiji ter predlog zakona o nalogah in pooblastilih policije. Obravnavava glede uveljavitve oziroma potrditve zakona naj bi v parlamentu potekala oktobra. Kot predvideva novi zakon v 48. členu, sta imenovanje ter razrešitev generalnega direktorja in njegovih namestnikov izključno v rokah vlade na predlog notranjega ministra. To pomeni, da je generalni direktor za svoje delo in delo policije odgovoren ministru.

Kot je znano, je notranja ministrica v prejšnji vladi Katarina Kresal spremenila način imenovanja direktorja policije, ko je ukinila javni razpis in uvedla institut, da direktorja policije predlaga minister, potrdi pa vlada. Vendar pa je kot varovalka, ki bi prevetrila kandidata, v dozdajšnjem zakonu predvidena tudi tričlanska neodvisna komisija, sestavljena iz člana uradniškega sveta, člana državnotožilske stroke in člana, ki naj bi ga imenoval predsednik republike. Novi predlog zakona komisijo ukinja oziroma o njej v predlogu novele ni nobene besede, kar pomeni, da je izbira direktorja izključno v rokah notranjega ministra.

Po vzoru imenovanja varuha človekov pravic "Celoten postopek imenovanja generalnega direktorja policije mora biti transparenten, kajti vodi organ v sestavi, ki najbolj obsežno in občutno posega v temeljne človekove pravice in svoboščine," pravi Petrovič in dodaja, da bi bilo treba generalnega direktorja policije imenovati po enakem postopku kot varuha človekovih pravic, kar bi pri imenovanju pomenilo verjetnost, da bodo predlagani kandidati politično nevtralni oziroma sprejemljivi za vsakokratno opozicijo. "To pomeni, da morajo v parlamentu doseči dvotretjinsko podporo," pojasnjuje Petrovič.

Lobnikar: Obe stališči sta napačni Da sta obe stališči do predloga za imenovanje, torej tako stališče ministra, ki želi ukiniti tričlansko komisijo, kot stališče sindikata, po katerem naj bi bil postopek enak postopku za imenovanje varuha, napačni, je prepričan Branko Lobnikar, profesor na Fakulteti za varnostne vede.

Kar zadeva neposreden vpliv na izbiro kandidata, k čemur se nagiba minister, se zdi, kot meni Lobnikar, da gre za izbiro nekega direktorja nekega direktorata, torej nič posebnega, "sindikat pa izvzema policijo, kot da ne živimo v parlamentarni demokraciji, kot da politika ni vredna zaupanja. Obe stališči sta napačni."

Lobnikar za Planet Siol.net navaja, da je policija poseben organ s posebnimi pooblastili, zato je treba vodstvo policije skrbno izbrati. "Po trenutnem predlogu, ki ukinja tričlansko komisijo, je stvar preveč poenostavljena in kaže na nerazumevanje pomena policije v sodobni demokratični družbi. Pametna politika poskrbi, da tudi pri imenovanju direktorja policije ne daje videza, da se neposredno vpleta v policijske postopke. Je pa seveda vlada odgovorna tudi za delovanje policije in mora imeti neki zadosten vpliv na izbor policijskih vodij," je prepričan Lobnikar.

Policija ne sme biti neodvisna, temveč operativno avtonomna Po njegovem mnenju odvzem kompetenc katerikoli vladi, da vpliva na izbor generalnega direktorja, kot predlaga sindikat, kaže visoko stopnjo nezaupanja v parlamentarno demokracijo. "Analogija z varuhom človekovih pravic kot neodvisnim nadzorstvenim organom je napačna, ker policija ni neodvisna, temveč mora biti operativno avtonomna, kar vsebinsko pomeni povsem nekaj drugega," pojasnjuje Lobnikar, ki se mu zdi dozdajšnji zakon glede imenovanja in razrešitve direktorja primeren kompromis.

"Ne razumem težnje politike, da bi ukinila postopek, ki pomeni zagotovitev profesionalnosti, kakovosti, da se izbere nekoga, ki je res upravičen do tega položaja. Ker če ima minister odličnega kandidata za to mesto, bo ta tudi presojo tričlanske komisije prestal brez problemov. Minister pa bi imel večjo stopnjo legitimnosti," poudarja Lobnikar, ki se mu zdi najprimernejši način izbire ta, ki je uveljavljen z zakonom iz leta 2009. Dodaja, da si ne smemo želeti neodvisne policije, saj bi to pomenilo, da si sami izbirajo vodje in sami sebi odgovarjajo.

Razrešitev le zaradi krivdnih razlogov Za sindikat je problematičen tudi predviden način razrešitve direktorja s funkcije. 48. člen novele namreč določa, da direktorja policije tudi razrešuje vlada na predlog ministra za notranje zadeve. "Razrešitev bi po naši oceni morala biti takšna, da bi ga lahko razrešila komisija na predlog vlade oziroma ministra, vendar le zaradi krivdnih razlogov, kot so kršenje zakonov, zloraba pooblastil in neizvajanje varnostne politike ministra oziroma vlade. S tem bi preprečili morebitno samoomejevanje pri izvajanju zakonov tudi zoper politične opcije in z njimi povezane posameznike," so prepričani v sindikatu.

Petrovič se zaveda, da je v praksi težko izničiti možnosti političnih vplivov na delovanje generalnega direktorja, kajti pogosto je to odvisno od osebne drže vsakega posameznika. "Kljub temu menimo, da je treba postaviti jasna pravila in v zakonu zapisati postopke, ki bodo v maksimalni meri preprečevali takšna imenovanja. Trenutna ureditev, ki je predvidena z zadnjo novelo zakona, je po naši oceni neprimerna. Ne samo generalnega direktorja, ampak tudi njegova namestnika potrdi in razreši vlada ob predlogu ministra," trdi Petrovič in dodaja, da je to izjemno slabo sporočilo tako zaposlenim v policiji, ki želijo delati strokovno, kot širši javnosti, ki želi učinkovito in strokovno policijo.