Petrič: Življenje me je naučilo, da se je treba vživeti v nasprotnika

Diplomat in pravnik, ki začenja novo kariero na ustavnem sodišču, tudi meni, da bi morali ustavno sodišče še dodatno razbremeniti.

Ugibanj, da predsednik države Danilo Türk pred volitvami ne bo podpisal imenovanja Petričevega naslednika na slovenskem veleposlaništvu na Dunaju, Petrič ni želel komentirati, še zlasti ker gre, kot je dejal, "za zdaj samo za nepreverjene govorice". Ne glede na to Petrič meni, da bo njegov naslednik imel težko delo, saj gre po njegovih izkušnjah "za izjemno zahtevno mesto".

Zgodovinsko obremenjeno manjšinsko vprašanje Manjšinsko vprašanje je po besedah nekdanjega diplomata "zgodovinsko izredno obremenjeno", odločitev ustavnega sodišča za dvojezične krajevne napise pa po njegovem še ni uresničena, ker ni politične volje. Kot je izpostavil, sodniške odločitve sicer niso brez pomena, saj ustvarjajo argumentacijo in kažejo na probleme, "dokler pa se stvari v politični sferi in družbenem ozračju na Koroškem ne bodo spremenile, sprememb verjetno ne bo".

Slovenija je resna

Na novinarsko vprašanje, če bi morala Slovenija kot neodvisna država in gospodarska partnerica bolj vplivati na Dunaj, je odgovoril, da ni nikoli opazil, da s strani slovenske države "ne bi bilo resnega, argumentiranega zavzemanja za dvojezične krajevne napise in druga manjšinska vprašanja".

Kako priti do rezultatov? Z vprašanjem, kako priti do rezultatov, pa je po Petričevih besedah "povezano vprašanje sredstev v zunanji politiki. Ta segajo od uporabe oborožene sile, grožnje sile, premika letalonosilke, finančne pomoči ali njenega odrekanja, krnjenja gospodarskih in drugih odnosov in tako naprej do drugih nesimpatičnih sredstev prisiljevanja".

"Na drugi strani so bolj simpatična sredstva prepričevanja, od ustvarjanja javnega mnenja, pogovora, diplomatskega dialoga, postavljanja zahtev, obračanja na mednarodne ustanove. Verjetno ni treba biti posebej moder za ugotovitev, da ima Slovenija v resnici na voljo samo ta sredstva prepričevanja. Mislim, da ne bi veliko pridobili, če bi na primer začeli krniti gospodarske odnose z Avstrijo, če bi začeli konfrotacijo," je ocenil Petrič.

Po njegovem mnenju lahko manjšini bolj pomagamo, če se za rešitev odprtih vprašanj zavzemamo v dobrih odnosih. Kot je dejal, je pomembno, "da avstrijski strani govorimo, da je to tudi zanje preizkusni kamen pravne države, demokratičnosti, kulturnega dialoga, navsezadnje dobrih odnosov".

"Včasih se sliši, da je slovenska diplomacija klečeplazna, prestrašena - lepo vas prosim, pred čim, zaradi česa pa? Gre preprosto za to, kaj bomo s tem dosegli. Bomo s tem manjšini pomagali ali ji ne bomo? Za to gre in verjamem, da ji lahko bolj pomagamo, če vodimo vztrajen, argumentiran dialog," je poudaril nekdanji veleposlanik in dodal, da "ta absurdni položaj ne more trajati večno".

Za kaj se bo zavzemal kot novi ustavni sodnik? Na vprašanje, za kaj se bo zavzemal kot novi ustavni sodnik, je Petrič odgovoril, da na to funkcijo gleda zelo resno, saj ustavno sodišče vidi kot "enega najpomembnejših stebrov države". "Je čuvar ustavnosti in človekovih pravic," je dejal.

"Ustavno sodišče je v letih, kar ga imamo, šlo od obdobja velikih ustavnih odločitev do položaja nekakšne dodatne instance s poplavo tisočev zahtev, zelo trivialnih, s katerimi pa se je bilo treba spoprijeti", je povedal. To pa po njegovi oceni ne le obremenjuje sodišč, ampak tudi zmanjšuje ugled ustanove in zavlačuje odločanje o pomembnih stvareh. Petrič zato meni, da bi bilo ustavno sodišče treba še dodatno razbremeniti tistega, "kar ne spada na ustavno sodišče".