Pahor: Še smo gospodar svoje usode, a čas imamo le do poletja

Slovensko panevropsko gibanje in Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) sta v prostorih akademije pred 9. majem, dnevom Evrope, pripravila razpravo, na kateri so svoje misli na temo Slovenski družbeno-kulturni prostor v evropskem kontekstu predstavili predsednik republike in nekateri akademiki, člani SAZU-ja.

Evropska unija se bo poglobila, ali bomo zraven? "Kriza, ki smo ji priča v Sloveniji, Evropski uniji in drugje po svetu, je odpravila samoumevnost. Do leta 2008 smo živeli v lažni iluziji, da bo vse skupaj samo napredovalo, raslo, da bosta mir in blaginja trajna. Potem je prišla kriza in ovrgla to prepričanje," je v svojem razmišljanju med drugim dejal Borut Pahor in ob tem izrazil precejšnjo verjetnost, da bo unija prej ali slej sprožila zamisel o novi konvenciji.

"Če se bo sreča odvila po pričakovanjih, bo ta konvencija prinesla zamisel o politični poglobitvi Evropske unije, ne le za njene zdajšnje članice, tudi za vse države kandidatke," je o prihodnosti Slovenije v Uniji razglabljal predsednik republike. Kot je dejal, se ne sme zgoditi, da bi se Slovenija v nekaj letih znašla pred dolžno odločitvijo, ali bomo po končani konvenciji poleg ali zunaj nje. "To razpravo bomo morali opraviti prej. In če bomo o tem želeli odločati na referendumu, bo to popolnoma legitimno. Ker bomo želeli odločati o svoji usodi," pravi Pahor.

Po Pahorjevih besedah se sicer že danes sprejemajo odločitve, ki nas kvalificirajo, ali se bomo sploh lahko odločali, ali bomo v Evropski uniji. "Še smo gospodar svoje usode. Pravzaprav verjamem, da je časa samo do poletja. Toliko časa imamo, da se odločimo, ali bomo ukrepali in se kvalificirali, ali bomo ostali znotraj poglobljene Evropske unije ali ne," je opozoril Pahor. Kot dodaja, si bo sam prizadeval za to, da bo Slovenija ostala znotraj ekonomskega, političnega, kulturnega, gospodarskega prostora. Ta po njegovih besedah slovenske samobitnosti ne ogroža, ampak jo omogoča.

Evropa nam lahko pomaga Akademik profesor dr. Jože Trontelj je med drugim poudaril, da je Evropa že pred dva tisoč leti znala združiti tri načela, krščansko-judovsko, grško in rimsko, kar je omogočilo razvoj humanizma. A po drugi strani ima Evropa tudi številne senčne plati, je dejal Trontelj in ob tem omenil suženjstvo, kolonializem, številne krvave vojne in tri totalitarizme, ki so vzniknili v evropskem prostoru. Vendar se svetle strani, tako meni Trontelj, zdijo pomembnejše, saj je prav od vedenja naše generacije odvisno, kam se bo obrnil tok svetovne zgodovine.

"Evropa je imela nekoč svetovno krmilo, danes pa ima komaj še kakšne gumbe. Evropa je izgubila prvenstvo v svetovnem gospodarstvu, kot avtoriteta ima še naprej možnost dajati tehtna priporočila. Zavzema se za vrsto pravih načel, ki pomenijo blaginjo." Ob ugotovitvi, da je Slovenija zdaj v hudi stiski, je Trontelj pristavil, da ji naša širša domovina, Evropa, lahko pomaga, "a le, če bomo bolj kot zdaj prisluhnili razumu in skladno z etiko skrbeli za skupno dobro".

Naš prostor je del evropske integracije že 1.200 let Dr. Peter Štih je ponudil primerjavo današnje Evrope s Karolinškim cesarstvom Karla Velikega pred 1.200 leti. "Zapustil je veliko dediščino. Ustvaril je največjo državo od Rimskega cesarstva, ki je v srednjem veku ni nihče presegel. Država je pod njegovim žezlom združevala najrazličnejša ljudstva. S skupnim programom jo je poskušal v svojem cesarstvu povezovati, integrirati. Najpomembnejšo vlogo je njegovo cesarstvo odigralo pri povezovanju vseh socialnih slojev, v zahtevi, da je vsak živel v skladu z etiko in moralo, v nadomeščanju poganstva s krščanstvom, veliko vlogo je imela tudi na področju prava," je evropski prostor dobro tisočletje nazaj orisal Štih. Ob tem je dodal, da pa vseeno ni mogoče spregledati, da je Karlovo cesarstvo razpadlo že generacijo po njegovi smrti, in se vprašal, ali bo tudi današnje evropsko združevanje spodletelo prizadevanje, kot je bilo Karolinško cesarstvo.

Sam je optimist. "Današnje evropsko združevanje v uniji ne deluje pod vojaškim škornjem kot na primer pri Napoleonu, Karlu Velikem, ampak prostovoljno. Evropska unija sicer teži k integraciji in povezovanju, ne pa k odpravljanju različnosti. "Slovenci čutimo potrebo, da poudarjamo, da smo del Evrope. Za vsakega, ki vsaj malo pozna zgodovino, je to povsem nepotrebno. Neprekinjeno, od Karla Velikega naprej, je severnojadranski prostor vključen v Evropo in je del integracije. Ob tem pa slovenska zgodovina brez poznavanja evropske konotacije sploh ni razumljiva, razložljiva," so besede, ki jih je v razmislek ponudil Štih.

Slovenija je simbol dogajanja v Evropi "Zakaj je Slovenija pomembna in zanimiva v evropskem kontekstu? Ker je verjetno lahko simbol resničnega dogajanja v Evropi. Evropa se nenehno spopada z vprašanjem povezovanja in razlikovanja. Na tem območju se je Slovenija formirala, razformirala. Zato je Slovenija tako zanimiv laboratorij," je dejal dr. Milan Bufon z Univerze na Primorskem. "Smo vsega po malo, zato imamo različne možnosti. Lahko smo zelo provincialni, lahko pa smo zelo svetovljanski in povezani z drugimi okolji ali pa oboje hkrati."

Bufon je prepričan, da ravno kriza ponuja priložnost, da se vzpostavi globinsko povezovanje Evrope, česar do zdaj ni bilo. "Države so ugotovile, da same niso kos krizi in da morajo sodelovati. To pomeni, da bo država manj pomembna. Zdaj se prebujajo lokalne, regionalne identitete," je poudaril Bufon, ki je prepričan, da lahko Slovenija v Evropi pri vprašanju funkcionalnega povezovanja igra pomembno vlogo, saj ima na tem področju izkušnje, ki bi jih lahko kot zamisli ponudila Evropi.

Svet potrebuje novo ravnovesje moči Da je kriza, v kateri smo, priložnost, je prepričan tudi predsednik Slovenskega panevropskega gibanja Laris Gaiser. "Evropska unija in Slovenija sta v krizi. Ta kriza je vodstvena, kaže se v pomanjkanju vizije razvoja," je med drugim dejal Gaiser in dodal, da je rešitev v močnejši in tesnejši uniji, drugačni od te, ki smo je navajeni zdaj. "Evropska unija in evroobmočje se morata zavedati, da morata 70 let po drugi svetovni vojni zadihati z lastnimi pljuči in se osvoboditi preteklosti," je dejal.

"Svet potrebuje novo ravnovesje moči, kjer bodo vsi igralci približno enako močni," razmišlja Gaiser, ki opozarja, da je suverenost majhnih držav, kot je Slovenija, zagotovljena z akti Združenih narodov, a je obenem tudi sistematično kršena. Gaiser priložnost Slovenije vidi v tem, da bi naša država oblikovala nekakšno ligo držav, kar bi jim lahko zelo pomagalo.