Osem (gospodarskih) afer, ki so pretresle slovensko zdravstvo

Erik Brecelj pravi, da se nobena afera ne bi zgodila brez podpore politike.

Operacijske mize Afera v zvezi z operacijskimi mizami je slovensko javnost presenetila med letoma 2002 in 2004, ko so v UKC Ljubljana brez javnega razpisa kupili 38 operacijskih miz proizvajalca Maquet od takratnega dobavitelja, družbe Aico-Med (danes Medicoengineering), za 1,1 milijarde tolarjev, kar danes pomeni štiri milijone evrov. Pri tem smo bili davkoplačevalci oškodovani za 600 milijonov tolarjev. Po več letih sta se leta 2011 na sodišču zaradi omenjenega posla poravnala podjetje Medicoengineering in klinični center. Vrednost poravnave je bila 530 tisoč evrov v korist ljubljanske bolnišnice.

Pediatrična klinika Saga o gradnji pediatrične klinike se je vlekla vse od leta 1998, ko so položili temeljni kamen. Komisija za nadzor nad gradnjo se je septembra leta 2007 prvič sestala in si ogledala novogradnjo. Mediji so takrat napovedovali, da bo nova pridobitev dokončana spomladi naslednjega leta, a se je vse skupaj zavleklo še za celo leto, kliniko pa so po dobrem desetletju zapletov naposled le dokončali aprila 2009. Takratni minister za zdravje Borut Miklavčič je ob končanju projekta dejal: "Kalvarija je končana in se ne sme več ponoviti. V zdravstvu moramo delati hitreje in bolj racionalno. Taki objekti rešujejo življenja, z dolgo gradnjo pa to izgubljamo."

Onkološki institut Gradnja Onkološkega inštituta (OI) se je začela davnega leta 1997. Javnost je spomladi leta 2007 dvignilo na noge pismo društev onkoloških bolnikov, ki so opozorili na nevzdržne razmere v starih prostorih onkološkega inštituta ter na zamike pri dokončanju desetletje trajajočega projekta gradnje. Pozornost javnosti je pripomogla, da so se zadeve začele premikati hitreje, takratni minister za zdravje je naročil zunanji "supernadzor", ki naj bi ugotovil vse napake in krivce za zamike. Selitev je ovirala tudi legionela v novi stavbi OI, s katero so se spopadali še do konca poletja. Kljub številnim oviram in zamikom se je selitev končala oktobra istega leta.

Posojilo Gordane Živčec Kalan Vodja zdravniške zbornice Gordana Živčec Kalan je leta 2010 podjetju Mabra, ki je gradilo zgradbo zbornice, posodila 150 tisoč evrov, ko se je podjetje znašlo v finančnih težavah. Kot vršilka dolžnosti direktorja v Zdravstvenem domu Izola je denar z računa zdravstvenega doma naložila na Poštno banko Slovenije, tako pa je nato omogočila posojilo podjetju Mabra. Ravnanje je bilo sporno zaradi dejstva, da javni zavodi ne smejo posojati denarja. "Plemenitimo denar skozi bančno in skozi hipotekarno jamstvo," je odgovarjala Živčec Kalanova in poudarila, da je zdravstveni dom pri banki denar le deponiral, za jamstvo pa vzel hipoteko v trikratni vrednosti depozita.

Aferi z eritropoetinom in cepivom s pretečenim rokom uporabe Celjski kriminalisti so leta 2003 končali preiskavo o neupravičenem predpisovanju zdravila eritropoetin na oddelku za dializo v celjski bolnišnici. Zaradi goljufije so ovadili takratno predstojnico oddelka Marjeto Lešnik in nekdanjega direktorja bolnišnice Sama Fakina. Afera eritropoetin je leto pred tem izbruhnila v več slovenskih bolnišnicah. Zdravilo naj bi neupravičeno predpisovali na recept, čeprav je bilo že vključeno v ceno dialize. Zaradi dvojnega zaračunavanja naj bi oškodovali zavod za zdravstveno zavarovanje. Eno od zadnjih afer, povezanih z zdravili, so zakuhali v Zdravstvenem domu Kranj, kjer medicinske sestre pri pripravi cepiva niso preverile njegovega datuma veljavnosti. Med 3. oktobrom in 12. novembrom letos so v Kranju 22 enoletnikov cepili s cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, čeprav mu je že pred dvema mesecema potekel rok uporabnosti.

Radiolog, ki je bil sedem let na bolniškem dopustu in je državo stal 300 tisočakov Medtem ko zdravniki opozarjajo na izginjanje javnega zdravstva in so zato poleti tudi organizirali javni protest, nas je bralec opozoril na primer kadrovske politike v kliničnem centru, ki je davkoplačevalce stala več kot 300 tisočakov. Na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani (UKC) je zdravnik radiolog od marca 2006, ko se je zaposlil v Kliničnem inštitutu za radiologijo, delal le dva meseca, nato pa so na zdravniškem pregledu ugotovili, da je psihiatrični bolnik. Od takrat je izmenično uporabljal 30-dnevni bolniški dopust in dopust.

Selitev bolnišnice Petra Držaja Poleti je odmevala selitev dela bolnišnice dr. Petra Držaja, ki opravlja abdominalno dejavnost, iz ljubljanske Šiške v prostore centralne stavbe UKC. Prepričani, da UKC za selitev ni dobro poskrbel, so zdravniki izražali zaskrbljenost, med drugim zaradi po njihovem mnenju nedopustnega podaljševanja čakalnih dob za bolnike z rakom. Vodstvo bolnišnice Petra Držaja in vodstvo UKC pa sta pojasnjevali, da bo zdravniška obravnava po novem varna in strokovno ustrezna.

Urgentna bloka v Mariboru in Ljubljani Ob dolgotrajni gradnji in težavah v zvezi z urgentnim blokom ljubljanskega kliničnega centra se zdaj zapleta še v Mariboru. H kar 14 milijonov evrov vredni prenovi urgence v mestu ob Dravi bi dobro polovico prispeval evropski sklad za regionalni razvoj. Medtem ko je padel še drugi razpis za adaptacijo, pa bi morali obnovitvena dela začeti čim prej, saj bo, če del ne končajo do konca leta 2014, ogroženo sofinanciranje z evropskim denarjem.