Opozorila o nevarnosti divjih kopališč vse premalo zaležejo

Tako velike, da lahko privedejo tudi do tragičnih dogodkov, kot preteklo nedeljo v Tržcu pri Ptuju, ko je 21-letni domačin utonil v gramozni jami, kjer so se kopali skupaj s prijatelji. Kaj je razlog za takšne tragedije, kaj storiti, da do njih ne bi prihajalo, in kako nasploh poskrbeti za varno in zdravo kopanje, smo se pogovarjali z mag. Simono Uršič, predstojnico oddelka za zdravstveno ekologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje

Zakaj so gramozne jame in druga divja kopališča tako nevarna? Bistvo divjih kopališč je, da niso urejena za kopanje in da tam ni prisotnega reševalca. Že samo ime pove, da gre za območje ob vodni površini, ki je ponavadi opremljeno s tablo, da kopanje ni primerno oziroma da je celo prepovedano. Zaradi tega vsako leto znova priporočamo, da se odločamo za kopanje na bazenskih in tistih naravnih kopališčih, kjer so poleg urejenih dostopov in higienskih zahtev navzoči tudi reševalci iz vode.

Kopalce privlačijo neokrnjena narava, samota, romantika kopanja ob rekah in jezerih. Če se že odločajo za takšna kopališča, na kaj morajo biti posebej pozorni? Takšna kopališča so ljudi vedno privlačila in kljub opozorilom bo ostalo tako. Še posebej tudi zdaj v času gospodarske krize, ko si veliko ljudi ne more privoščiti morja ali bazena. Pri divjih kopališčih je treba preveriti dostop do vode in njeno globino. Velikokrat je namreč na takšnih mestih, sploh če gre za stoječo ali bolj počasti tekočo vodo, voda motna in zato je vidljivost slabša. Zato absolutno odsvetujemo skakanje v vodo in potapljanje. Pomembno je tudi, da oseba na kopališču ni sama. Sploh pa, kar se v večernih urah rado zgodi med mladimi, nikakor ne smemo iti v vodo pod vplivom alkohola. Ali pa močno razgreti, v vodo moramo vstopati postopoma in tako naprej.

Pa vendar, tudi ob rekah in jezerih vidimo, da so kopališča lahko urejena in varna. Poznamo dve kategoriji kopališč: eno so naravna kopališča, ob rekah, jezerih in seveda na morju, ki so primerno urejena, kjer imajo upravljavca in reševalca iz vode in kjer se opravljajo meritve kakovosti vode. Druga kategorija so kopalna območja, ki pa nimajo upravljavca, tam se voda sicer preverja in kopanje ni prepovedano, vendar pa tam ni reševalca. Vse drugo so divja kopališča.

Ali sta tudi Šmartinsko jezero in Savinja, priljubljeni mesti za kopanje na Celjskem, divji kopališči? Za zdaj še vedno. Kot lahko vidimo na spletni strani ARSO, naravnih kopališč in kopalnih območij na celjskem območju ni. Vsa so bolj ali manj ob morju, mednje pa na primer štejemo tudi kamp Šobec, Bled, Bohinj, kopališča ob Soči, Kolpi, Krki, Nadiži in tako naprej, skupaj jih je nekaj več kot 20. Za kopalce je zato priporočljivo, da status kopališča preverijo na tem mestu.

Bazenska kopališča sodijo med najvarnejša mesta za kopanje, a nevarnosti in pasti prežijo tudi tam. Na kaj velja še posebej paziti, ko gre za nevarnost utopitve, še posebej otrok? Na bazenih, če najprej izpostavimo skupino otrok, bi položila na srce predvsem odraslim spremljevalcem, da imajo otroka ves čas na očeh. In da ga tudi že od malega navajajo, da se bo znal sam varovati. Kljub opozorilom otroci zelo radi skačejo, se potapljajo, zato moramo odrasli to preprečiti. Številne poškodbe nastanejo tudi pri uporabi različnih naprav in igral, zato je pomembno, da upoštevamo navodila za njihovo uporabo, da na primer na toboganu ne gremo z glavo naprej, da smo pozorni na spolzka tla …

Torej kopališki red in bonton, ki je objavljen na kopališčih na vidnem mestu, nikakor niso le mrtve črke na papirju, čeprav ga mnogi prezrejo? Kopališki red je namenjen varovanju zdravja uporabnikov, zato se ga je nujno treba držati. Prav bi bilo, da bi s to vzgojo začeli že v šoli in da starši otroke navajajo k pravilnemu obnašanju na kopališčih, predvsem z lastnim vzgledom. Kot pa slišim, se tudi upravljavci kopališč redko odločajo, da opozarjajo kopalce na kršitve kopališkega reda.

Ko gre za varno kopanje pa je treba upoštevati tudi higienske normative in priporočila. Na kopališčih lahko namreč prihaja do okužb. Katere so najpogostejše in kako se jim lahko izognemo? Največkrat gre za črevesne okužbe, kajti pri kopanju in plavanju, tudi če pazimo, popijemo nekaj vode, sploh to velja za otroke. Temu sledijo okužbe kože, vnetje ušes in oči. Lahko pa se okužimo tudi prek dihalnih poti.

Kako so iz higienskega vidika varna kopališča v celjski regiji, ki predstavljajo skoraj četrtino vseh bazenov v Sloveniji? Kaj kažejo vaše meritve vzorcev vode? Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje redno spremljamo kakovost bazenske kopalne vode. Naša merjenja kažejo, da je kakovost vode zadovoljiva. Sicer se lahko kopalci o tem vedno tudi sami prepričajo, kajti upravljavec kopališča mora poskrbeti, da so na informativni deski, ob vstopu na kopališče, objavljeni zadnji rezultati merjenja in zraven komentar, ali je kakovost vode skladna z normativi in primerna za kopanje. Kopalec ima pravico do vpogleda tudi podrobnejših izvidov, čeprav teh ni treba izobešati.

Kakšne so sankcije za kršitve, kako potem ukrepate? Če v laboratoriju ugotovimo, da izvid ni v redu, o tem takoj obvestimo upravljavca in naredimo ponoven odvzem. Če bi bil vzorec še drugič neustrezen, bi seveda predlagali, da se bazen zapre. Praksa pa kaže, da že do ponovitev prihaja redko, ni se pa še zgodilo, da bi na našem območju tudi ob ponovitvi vzorec bil neskladen z zahtevanimi normativi.

Kaj pa iz higienskega vidika, ki je tudi del kopališkega bontona, lahko storimo sami? Če se pri tem osredotočim samo na obnašanje v okviru bazenskih kopališč, velja poudariti, da tehnika v bazenih ni vsemogočna, ampak morajo kopalci tudi sami prispevati k temu, da voda ostane čim bolj ustrezne kakovosti. Zato je pomembno, da se temeljito umijemo, še preden se odpravimo na bazen, da tam ne obidemo higienskih mest, na primer nožne prhe. In kar radi pozabljamo, oprhati se je treba pred vsakim vstopom v bazen, ne le prvič. In za potrebo vedno poskrbeti v stranišču in ne v bazenu. Prav tako ni priporočljivo, da se v vodi namakamo ure in ure, bolje je iti večkrat za krajši čas.

Kot dejavnik tveganja ob poletnem kopanju velja upoštevati tudi sonce. Mnoge premamijo topli žarki v želji po zagorelosti. Kot opozarjajo dermatologi, pa zdrave zagorelosti ni. Sonce ima žal poleg svojega pozitivnega vpliva na razpoloženje in tvorbe vitamina D tudi škodljive učinke. Teh se vedno bolj zavedamo, predvsem takrat ko beremo alarmantne podatke o naraščajočem številu primerov kožnega raka. Sploh je zadeva problematična zaradi tega, ker se kožni rak pojavlja šele v odrasli dobi in je velikokrat rezultat tega, kar smo delali v otroštvu. Zato je tako pomembno, da upoštevamo preventivna navodila pred delovanjem škodljivih sončnih žarkov (da se umaknemo soncu med 10. in 16. uro, da uporabljamo ustrezna pokrivala, oblačila in kreme). In da tudi opazujemo spremembe na koži in gremo pravi čas k zdravniku.