Odziv grškega veleposlaništva o incidentu z odpuščeno gospodinjo

Pismo objavljamo v celoti in nelektorirano:

Spoštovana ga. Gordana Stojiljković,

Dne 15. 10. 2010 smo z vaše strani prejeli elektronsko pošto v slovenskem jeziku, s katero (brez pojasnila ali nastopate v svojstvu novinarja, odvetnika ali zastopnika kakšnega slovenskega organa) zahtevate od nas, da vam odgovorimo, in to še isti dan, o osebni zadevi srbske državljanke Snežane Manojlović, katera, pojasnjujemo, ni pogodbena uslužbenka našega veleposlaništva. Dodatno smo bili presenečeni, ker so podatki, za katere ste zaprosili, zaščiteni, prav tako tudi s strani slovenske zakonodaje o varstvu osebnih podatkov, hkrati, pa ste pohiteli z objavo najmanj žaljivega obrekovanja na portalu www.siol.net.

V zvezi s spoštovano go. Manojlović vam odgovarjamo le, da je naše veleposlaništvo pravočasno obvestilo pristojne slovenske organe in je prejelo zagotovilo, da bodo skladno z veljavno zakonodajo ponudili pomoč, če jo bomo zahtevali. Ni pa bilo potrebno, ker je ga. Manojlović odšla na lastno željo in s pomočjo veleposlaništva, ki ji je zagotovilo začasno bivanje ter prehrano v hotelu, v središču Ljubljane. Navedeni organi odlično poznajo zakonsko ureditev delovanja tujih veleposlaništev v Sloveniji, in slovenskih v tujini, in razumejo, kar je samoumevno, in sicer, da ni možno na noben način prisiliti tuje veleposlaniške oblasti, da zadržuje tujca ali domačina znotraj njenih prostorov, zaradi očitnih razlogov.

V zgodovini mednarodne diplomacije je bilo malo primerov, v katerih je bilo prisiljeno tuje veleposlaništvo (govorimo na splošno in ne o grškem), v glavnem mestu države z resnimi težavami demokratskega vladanja, gostiti oziroma nuditi začasno zatočišče političnemu beguncu, katerega življenje je bilo v nevarnosti, zaradi na primer njegovega političnega delovanja.

Prav gotovo veste, da ga. Manojlović ni niti politični begunec in se ne nahaja niti v državi z absolutistično ureditvijo. Nasprotno, biva v Sloveniji z dovoljenjem za bivanje, torej v državi članici Evropske unije, ki je iz več vidikov vzor demokratične države v širšem območju in v Evropi na splošno. Hkrati, ne smete pozabiti, da ste v vašem elektronskem sporočilu navedli, da ga. Manojlovič »…govori, sicer, z lepimi besedami o vas…« (oziroma o nas), v vaši objavi pa da razpolaga z najemno sobo (izven našega veleposlaništva) v Ljubljani, v katerem prebiva, kadar si to želi.

Ne glede na navedeno, veleposlaniška oblast ni nič drugega kot zastopstvo države, njena glavna dolžnost pa je zaščita interesov njene države, skladno z Dunajsko konvencijo iz leta 1961. Natančneje, naše veleposlaništvo ohranja odlične odnose s slovenskimi oblastmi, s katerimi sodeluje sistematično za napredovanje odnosov med Slovenijo in Grčijo (in širšem območju) v korist obeh narodov.

Poudarjamo tudi, da vaša objava predstavlja značilen primer najmanj žalitve in seveda toliko proti državnemu organu, kolikor tudi proti uradnim osebam. Kljub temu in ker cenimo svobodo izražanja, se ne bomo izpostavljali in s tem mislimo na slovenski Kazenski zakonik. Seveda navedene kazni rastejo v primeru, ko se žalitev izreče z namenom povzročitve škode, kakor v danem primeru, saj niste samo objavili lažne, nasprotujoče si in netočne informacije, brez da bi jih prej preverili, temveč ste nemudoma uporabili spletno stran za javno debato! Sprašujemo se, zakaj se niste obrnili na pristojne slovenske oblasti najmanj za informacijo, ali so tuje veleposlaniške oblasti vezane tudi na posebna pravila delovanja (tudi v zadevah zaposlovanja), preden ste nas poskusili javno razgaliti za nekaj kar nismo naredili?

Pojasnjujemo, da smo nedvomno preko in zunaj logike »Lordov revščine« (»Lords of Poverty«). Gre za mednarodno znan izraz, še posebej v Afriki, ki ima veliko načinov uporabe, ampak v vseh primerih namiguje na samooklicane rešitelje in domnevne zaščitnike človekovih pravic, ki namesto, da bi se resnično zanimali za Človeka, izkoriščajo njegove potrebe za svojo korist. Če ste tudi vi proti takšni logiki in obnašanja, kakor verjamemo, vas spodbujamo, da na svoj način podpirate krivično marginalizirane ampak zelo simpatične državljane bregov reke Ljubljanice, kateri najdejo zatočišče v skrajnih »rešitvah«, brez perspektive, kakor alkohol (na žalost obstaja resen problem marginalizacije v Evropi). Mi smo go. Manojlović dokazano podprli, brez dodatnega plačila in podanih neobičajnih privilegijev, z osebnim žrtvovanjem, z delovno vzdržljivostjo in prilagodljivostjo, ki je dandanes redka, čeprav smo v tuji vendar definitivno prijateljski državi, in so se naše plače, zaradi gospodarske krize, bistveno zmanjšale.

Smatramo, da ste najmanj povsem krivični do nas, vendar ne pričakujemo, da se nam boste javno opravičili. To pa je vsekakor hrabro dejanje, ki ga narekuje novinarska etika in prispeva k resnični utrditvi svobode izražanja. Med tem vas je vredno spomniti, da je en velik grški pesnik, Andreas Kalvos (1792-1869), razglasil, da »…SVOBODA HOČE KREPOST IN POGUM!«. Njegove modre besede pritegnejo danes posebno pozornost zato ker se bo nadaljevala, brez teh vrednot, ilegalna trgovina z ljudmi, ki cveti, ter sodobno mnogovrstno trgovanje s sužnji, proti katerim se Grčija s sodelovanjem Evropske unije težko vendar odločno bori. Zadostuje, če vas spomnimo na tragični primer sodobne bolgarske junakinje, sindikalistke Konstantine Kuneva v Atenah, ki se je borila proti praksi o »plačanem delu«, zaradi podjetij, ki pogosto iščejo dobiček tako, da pobirajo večji del plačila v glavnem tujih nekvalificiranih delavcev, katere potem, ko jih zaposlijo, jih razporedijo na primer za čiščenje pisarn oziroma lokalov njihovih strank. Ga. Kuneva je leta 2008 oslepila po podlem napadu z žvepleno kislino, zaradi očitnih razlogov, sodni primer pa se razvija v grških sodiščih. Grška država je podarila ge. Kuneva, kakor je znano, v dokaz obsodbe takšnih grozljivih kriminalnih dejanj in podpore, bivališče. Morate tudi vedeti, da pojav divjega izkoriščanja delavcev nima meja. Vendar, se vsaj v Grčiji, kakor tudi v drugih evropskih državah, prizna pravica samozavarovanja fizičnih oseb pri javnih zavarovalniških nosilcih v državi, brez da bi bili primorani biti odvisni za plačano delo – na vsak način – od podjetij.

Ob tej priložnosti naj vas spomnimo, da je Grčija približno zadnjih deset let ponudila gostoljubnost z množico pravic več kot milijon priseljencem iz vsega sveta, še posebej iz JV Evrope, ogromna večina pa je prišla v našo državo ilegalno. Pomembne ustavne in zakonodajne spremembe, ureditev zaščite človekovih pravic, posebno prizadevanje v šolstvu, zdravju, kakor tudi veliko žrtvovanje grškega ljudstva in državljanov, ni bilo izgubljeno. Zadostuje, če navedemo, da je bil v Grčiji že leta 1995 sprejet zakon za zagotavljanje radijske informiranosti imigrantov (privatne radijske postaje i.t.d.) v njihovem jeziku in v tematikah, ki jih posebej zanima.

Grško veleposlaništvo v Ljubljani zaposluje tudi lokalno osebje. Seveda s pogodbo o zaposlitvi. Tukaj so bile opravljene tudi grške privatne investicije, ki so ustvarile nova delovna mesta. Zadnja investicija je bila celo lanskega novembra, sredi gospodarske krize. Naše veleposlaništvo je veselo, spodbuja in podpira takšen razvoj, ima pa tudi podporo slovenskih oblasti in Gospodarske zbornice Slovenije. Hkrati, ob vsaki priložnosti osebno javno izrazim mojo žalost, kadar mednarodno znani »Golden boys« namesto, da bi zmanjšali njihov primanjkljaj in s tem pokazali, da so uspešni menedžerji v podjetjih, kjer so zaposleni, izberejo enostavno rešitev zmanjšanja delovnih mest. Pridejo celo do tega, da nadomestijo delovne ljudi s stroji sredi gospodarske krize, ne da bi pokazali naklonjenost in podporo vladni socialni politiki (v boju proti brezposelnosti), v za povprečnega državljana, zelo krizni ekonomsko-socialni situaciji.

Nas, zaposlene v Grškem veleposlaništvu, kljub temu, da damo velik poudarek novostim (innovation) in tehnološkemu napredku, ne boste videli plačevati naših nakupov na samopostrežnih blagajnah. Rajši imamo človeka-blagajnika, ki trdo dela za preživljanje svoje družine ali za dokončanje študija, v upanju na dostojni jutrišnji dan, kateri, pod pogoji realne ekonomije in ne navidezne realnosti, še vedno zamuja. Vendar moramo upati.

Podpisujem pričujoče pismo in se sprašujem zakaj, resnično pa obžalujem, da se vam ne morem zahvaliti za vaše (žaljivo in obrekovalno) »gostoljubje«. Vendar se zahvaljujemo Slovencem in oblastem prijateljice Slovenije za zelo produktivno sodelovanje in toplo gostoljubnost. Tako, kot sem se pred približno štirimi leti zahvalil Etiopskim prijateljem, ko sem odšel iz Addis Abebe v Ljubljano. Še posebej sem se jim zahvalil za njihovo sodelovanje, ki je bilo izredno produktivno, saj smo po navodilih grške vlade ustvarili in podprli šole, sirotišnice, bolnice, knjižnice, namakalno infrastrukturo, poljedelstvo, programe zaposlovanja.

Veliko bi si še imela povedati, če bi izvedel, da ste tudi vi preživeli mandat v Podsaharski Afriki, katera je mogoče, to vam potrjujem – v tem času – revna, ker predstavlja objekt izkoriščanja zaradi znanih razmer in interesov, ter pogosto nevarna (n.pr. tropske bolezni), kljub temu pa je vredna oboževanja in spoštovanja zato, ker ima tam povprečni državljan dinamiko, veliko človeškosti in tudi visokega kazalca inteligence. Sposoben je ugotoviti, kdo iskreno podpira in kdo prikrito ali celo odkrito izkorišča. Vsak na svoj način. Ne verjamem, da mi Evropejci zaostajamo v inteligenci za Afriškega sočloveka.

S spoštovanjem

Dionyssios Coundoureas Veleposlanik Grčije