Odslej tržnica tudi v Vodicah

Odziv tamkajšnjega prebivalstva in mimoidočih, ki se vozijo skozi občino, je bil tolikšen, da so se v občinskem odboru za kmetijstvo odločili tovrstno ponudbo kar zakoličiti na vsako soboto. In sicer med osmo in dvanajsto uro, prvič pa bodo stojnice periodične tržnice postavili 6. oktobra.

Organizatorji pravijo, da bodo vztrajali pri lokalni ideji; kar pomeni, da bodo razstavljali in prodajali izključno prebivalci občine Vodic. Poleg tega naj bi stojnice zasedli tisti, ki so nekaj sami pridelali ali izdelali. Takšen je končni cilj in želijo si, da bi to postala posebnost Vodiške tržnice. Brez takih in drugačnih preprodajalcev oblačil ali drugih izdelkov. Zaželjeno je, da ljudje pokažejo svojo domišljijo ali sposobnosti.

Na tržnici tudi umetniška dela Na poskusni tržnici, ki so jo že imeli v okviru občinskega praznika, se je predstavil recimo Lado Koželj iz Repenj, ki je sicer klepar, a je tokrat prikazal izdelke iz bakra. Pa upokojenec Miha Kuster iz Vodic. Droben, a energičen možak je povedal, da je za čopič prijel pri odhodu v pokoj, oziroma da ga je spodbodla vnukinja, ki mu je menda rekla: »Deda, predno odideš, daj še kaj naslikaj!« Kruh si je služil kot strojni ključavničar, slikanje pa je označil kot odlično metodo za pomirjanje načetih živcev. Borisa Kublja poznajo malodane vsi. Navdušuje ga realizem v vseh svojih odtenkih. Izpod njegovih prstov so nastale realistične upodobitve slik Jurija Šubica – Pred Lovom in Ivane Kobilica – Kofetarica ter naturalizma, s katerim se je Boris srečeval prek kopiranja del italijanskega slikarja Caravaggia. Sicer tudi vodja vodiške godbe je prinesel nekaj slikarskih primerkov, da bi obiskovalci lahko dobili občutek, kako se loteva umetniškega ustvarjanja. »Tudi to ljudje potrebujejo. To je duhovna hrana, ki je ne gre zanemariti,« pravi Ana Pavla Kramar, umetnica z dolgoletno prakso. Grafika, tuš risba, akvareli … Kot članica Likovnega društva Mengeš se je preizkusila v mnogih tehnikah. Nikoli pa ne bo pozabila svoje prve slike, narejene pri rosnih 14 letih. In to s prsti, saj so bili čopiči kot dragi kamni: redki in dragi. Danes upokojena višja medicinska sestra ima doma ogromno slik, ki bi jih rada pokazala ljubiteljem umetnosti. Izpod prstov Franca Kublja pa lahko za darilo kupite izjemne rezbarske lesene umetnine. Dišalo je po domačih dobrotah Helena Skubic iz Vodic je postregla z domačim kruhom, hči Suzana pa je pokazala sveče iz voska in medeno milo. Manjkale niso niti dobrote s Kmetije Podgoršek, bolj znane kot . Ajdova in pirina moka, okusna jabočna pita, kot so jo pekle stare mame. Joži in Marko Čebulj sta prodajala zelenjavo in krompir pa tudi nekaj zelišč. Doma imajo namreč rastlinjake in se bojujejo za trg skupaj z velikimi pridelovalci zelenjave iz tujine. Žal so morali letos več kot sto kilogramov kumar vreči stran, saj jih nista prodala.

Pestra izbira darov narave Pri stojnici družine Kosec ste dobili moko, recept za ajdove žgance (česar bi se morale razveseliti zlasti mlajše gospodinje), jabolčno marmelado iz domačih jabolk in toplo ovčjo kožo. In to po promocijski ceni, ki je zlepa ne najdete drugje. Je zelo primerna za otroški voziček in starejše ljudi, ima namreč kup pozitivnih lastnosti. Pri Koščevih imajo z rejo ovac že precej izkušenj in vam bodo z veseljem svetovali. Manjkal ni seveda niti Franc Gosar z bogato izbiro čebeljih izdelkov. Med, ta praizdelek, je še vedno zelo iskano blago. Kljub sodobni medicini.

Sadjarska kmetija Kimovec iz Bukovice je vabila z domačim kisom, jabolčnim sokom, jabolki in jabolčnimi krhlji. Sicer se Romana ukvarja tudi z drugimi rečmi, recimo okusnimi jagodami, a jabolka so bila njen prvi izziv. Tudi letos je prejela za svoje sokove v Italiji priznanje. Blaža Koželja poznajo vsi domačini, ki hodijo v Maršetov mlin v Vodicah po moko ali polento. Obiskovalce je opozoril na novost – domače repično olje, za katerega pravi, da je izjemno.