Sreda,
2. 9. 2009,
16.28

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 2. 9. 2009, 16.28

8 let, 8 mesecev

Odbor za notranjo politiko končal obravnavo resolucije o totalitarizmu

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Odbor DZ za notranjo politiko je kot matično delovno telo končalo obravnavo predloga Resolucije o podpori Resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu.

Pri tem so člani odbora spremenili naslov predloga in tudi prvo poglavje predloga, ki ga je v obravnavo predložila SDS. Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je z devetimi glasovi za in petimi proti izglasoval dopolnilo koalicijskih strank, s katerim se je predlog Resolucije o podpori Resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu preimenoval v predlog Deklaracije o seznanitvi z Resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. Besedilo SDS se nadomesti z novim Koalicijski člani odbora so prav tako z devetimi glasovali za in petimi proti izglasovali dopolnilo koalicijskih strank, da se celotno besedilo prvega poglavja predloga, ki ga je predlagala SDS, nadomesti z novim besedilom. V novem besedilu med drugim piše, da se je DZ seznanil z resolucijo o totalitarizmu in da je po letu 1990 Slovenija storila veliko, da se popravijo krivice, ki so bile storjene v obdobju 1945-1990.

Odbor je z devetimi glasovi za in petimi proti izglasoval tudi dopolnilo koalicije k drugemu poglavju predloga. Dopolnilo se glasi, da je bilo celotno besedilo resolucije o totalitarizmu objavljeno med sprejetimi akti in da bo objavljeno v Uradnem listu Evropskega parlamenta. Odbor pa je z šestimi glasovi za in osmimi proti zavrnil dopolnilo SDS, da naj se deklaracija o podpori resolucijo o totalitarizmu v osmih dneh po sprejetju objavi v Uradnem listu RS.

Potrata: Prav komunizem je najbolj razglašen za zločinskega V razpravi je poslanka SD Majda Potrata dejala, da so v njeni stranki že večkrat obžalovali žrtve in da so podprli posebno deklaracijo, ki jo je sprejel DZ. Moti pa jo, da je iz besed direktorice Študijskega centra za narodno spravo Andreje Valič in nekaterih drugih razpravljavcev na odboru razvidno, da je od treh totalitarizmov - nacizma, fašizma in komunizma - prav zadnji "najbolj razglašen za zločinskega". Po besedah poslanke SD ni mogoče prezreti, da se skuša zmanjševati ali celo zamolčevati vloga aktivnih udeležencev NOB. Kot zatrjuje, se oglaša vse več ljudi, ki v resoluciji Evropskega parlamenta pogrešajo uravnoteženo obsodbo vse totalitarizmov.

Predsednik odbora Vinko Gorenak (SDS) je opozoril, da je temeljno vprašanje, ali v Slovenija velja, kar velja v EU. "Problematično je, da naši poslanci v Evropi rečejo da in pritisnejo na tipko. V našem državnem zboru pravijo, da to velja, hkrati pa ne ravnamo tako," je poudaril. Po Gorenakovih besedah je prav, da resolucijo, ki so jo slovenski poslanci v Evropskem parlamentu enotno sprejeli, enotno podprejo tudi v DZ. Glede besed Potrate o Valičevi pa je dejal, da "je bil to napad na Valičevo". Kot je dodal, upa, da ne bo prišlo znova do ukinitev plač delavcem študijskega centra, "kot se je to zgodilo januarja".

Oražmova: Skuša se relativizirati sodelovanje z okupatorjem Poslanka Cveta Zalokar Oražem (Zares) je zatrdila, da v njeni stranki nimajo nobenih težav z obsodbo totalitarizmov in da niso dediči nobenega -izma. Meni pa, da je v resoluciji o totalitarizmu "bistveno več obsodb enega od totalitarizmov, tj. komunizma, manj kritična pa je do fašizma". Obenem je dejala, da se skuša prek resolucije relativizirati sodelovanje z okupatorjem oz. opravičevati in braniti sodelovanje z nacizmom in fašizmom zaradi protikomunističnega boja.

Miran Potrč (SD) je poudaril, da se je SD oz. njena predhodnica Združena list SD novembra 1995 odrekla vsem nasilnim dejanjem komunizma in da med drugim obsoja povojne poboje sodelavcev okupatorjev. Prepričan je, da se skuša z 23. avgustom prikazati, "da so slovenski komunisti leta 1941 paktirali s Stalinom, da je Stalin paktiral s Hitlerjem in da je šlo za neke vrste kolaboracijo".

Cukjati: Proti resoluciji je bilo le sedem odstotkov evroparlamentarcev France Cukjati (SDS) je v razpravi opozoril, da je bila resolucija o totalitarizmu eden od najbolj kompromisnih zakonov, ki je bil sprejet v Evropskem parlamentu. Zanjo je glasovalo 89 odstotkov od 630 poslancev v Evropskem parlamentu, proti pa je bilo le sedem odstotkov, je dejal. Glede Potrčeve navedbe o obsodbi povojnih pobojev pa je povedal, da bi morali obsoditi tudi povojne poboje civilistov, žena in otrok.

Valičeva pa je v razpravi dejala, da podpira Gorenakovo zamisel, da je potrebna nova raziskava v DZ o obdobju, "o katerem se pogovarjamo danes". Poudarila je tudi, da ceni boj partizanov za osvoboditev slovenskega naroda. Obenem pa je opozorila, da še v nobeni deželi ni bila opravljena dekomunizacija.

Spomnimo: Predlog resolucije o podpori resolucije o evropskem totalitarizmu so v DZ vložili poslanci SDS, z njo pa bi DZ izrazil podporo resoluciji Evropskega parlamenta in s tem "spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih režimov". Glede resolucije o totalitarizmu je skupina poslancev SDS in SLS zahtevala sklic izredne seje DZ, na kateri bi obravnavali in sprejeli omenjeni predlog resolucije - ta seja bo v torek.