Ponedeljek,
2. 6. 2008,
14.16

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Ponedeljek, 2. 6. 2008, 14.16

8 let, 8 mesecev

Odbor s sklepi za torkovo izredno sejo DZ o koncentraciji kapitala

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Odbor DZ za gospodarstvo je zaključil z obravnavo problematike koncentracije kapitala in pripravil nekaj sklepov, o katerih bo v torek odločal DZ.

Tako kot v soboto je bila udeležba vabljenih na sejo izredno skromna, koalicija in opozicija pa sta nadaljevali z medsebojnim obtoževanjem, kdo je krivec za sporne koncentracije kapitala. Kakšna je bila vloga poslovnih bank? Odbor je podprl vse predlagane sklepe, ki so jih pripravili v poslanski skupini SDS. Ta je sicer tudi predlagateljica sklica izredne seje o koncentraciji kapitala na podjetjih "poštnih nabiralnikov" in medijskega lastništva. Odbor tako predlaga, da naj vlada pripravi celovito informacijo o poteku koncentracije kapitala v Pivovarni Laško, Istrabenzu in tudi v Merkurju. Banki Slovenije predlaga, naj preveri, kakšna je bila vloga poslovnih bank v teh treh zgodbah in v drugih s koncentracijo kapitala povezanih postopkih. Ogrožena ustavna pravica državljanov do celovite in objektivne informiranosti? Vlada naj nadalje v okviru pristojnosti preuči vprašanje zakonitosti v postopkih ugotovljene koncentracije kapitala ter s tem povezane koncentracije vpliva na medije. Eden od predlogov sklepov je namreč tudi, da DZ ugotavlja, da je zaradi na trgu prevladujoče medijske koncentracije, ki jo predstavljajo pomembni lastniški deleži več medijev med seboj povezanih pravnih oseb v skupni lastni enega lastnika, ogrožena ustavna pravica državljanov do celovite in objektivne informiranosti.

Vlada naj preuči stanje kadrov pri ustreznih institucijah

Vlada naj tudi preuči vse vidike prevzema Pivovarne Union s strani Pivovarne Laško. Na osnovi ugotovitev naj sprejme ukrepe in ustrezne pravne postopke v njeni pristojnosti ter naj DZ predlaga morebitne nujne spremembe zakonodaje. Z ugotovitvami naj DZ seznani v 30 dneh, morebitne spremembe zakonodaje pa naj DZ predlaga najpozneje v 60 dneh.

Odbor je podprl tudi predlog Bojana Ruglja (SDS), da vlada preuči stanje kadrov pri ustreznih institucijah, ki se ukvarjajo s problematiko koncentracije kapitala ter v primeru nezadostne kadrovske zasedbe zagotovi sredstva za zaposlitev ustreznega kadra. Prav tako je odbor podprl predlog Martina Mikoliča (NSi), naj vlada preuči možnost za izničenje pogodb, ki so omogočale nakup s krediti, pridobljeni z zastavo kupljenega premoženja.

Lipa predlagala zamrznitev privatizacije Odbor pa ni podprl predloga sklepa poslanske skupine SD, skladno s katerim bi DZ vladi predlagal, da zadolži pristojne organe za ugotavljanje konkretne odgovornosti, ki naj v primeru ugotovljenih kršitev ukrepajo skladno s svojimi pristojnostmi. Prav tako odbor ni potrdil predloga poslanske skupine Lipa, naj DZ vladi predlaga zamrznitev privatizacije.

Rop: Ta vlada ni pripravljena prevzeti nobene odgovornosti

Po pričakovanjih danes udeležba glavnih akterjev, ki naj bi odločilo vplivali na dogajanje v najodmevnejših primerih spornih prodaj državnega premoženja. Od številnih vabljenih so se tako seje udeležili le prvi mož urada za varstvo konkurence Jani Soršak, predstavnika ministrstev za finance in za gospodarstvo ter poslanec SD, nekdanji finančni minister in nekdanji premier, Anton Rop. Prav slednjega predlagatelji izredne seje označujejo kot enega ključnih akterjev pri spornih prodajah državnega premoženja. Rop je med drugim dejal, da se s sejo o problematiki koncentracije kapitala počne cenena predvolilna kampanja te vlade, z namenom zmanjšanja svoje lastne, politične in osebne, odgovornosti za korupcijo in klientelizem. Vlado je okrcal, da ni sposobna prepoznati lastnih napak, zato jih nikoli ne bo znala odpraviti. "Rezultati vaše politike so jasni: netransparentna, populistična razprodaja državnega premoženja," je poudaril in izpostavil prodajo Mercatorja, Slovenske industrije jekla, Iskraemeca, Palome, Istrabenza in Pivovarne Laško.

Rop sprašuje, zakaj se odpravlja Kosova komisija "Če bi želeli res kaj narediti na področju korupcije, bi dovolili neodvisnost pristojnih agencij s področja prodaj. Če bi želeli res odpraviti korupcijo, ne bi že štiri leta odpravljali Kosove komisije in ne bi tako netransparentno prodajali večinske deleže podjetij. Če bi želeli odpraviti korupcijo in klientelizem, bi predlagali sistemske spremembe," je zatrdil.

Kovačič: Napad najboljša obramba

Dimitrij Kovačič (SDS) je Ropov nastop pospremil z besedami, da je Rop očitno dobro podkovan v športu, saj naj bi se poslužil načela, da je napad najboljša obramba. Poudaril je, da vlada lahko ustvarja pogoje, v katerih lahko pristojne institucije delujejo bolj učinkovito in stvari na tem področju se po njegovih besedah premikajo.

Černač: Mi želimo te procese preprečiti Kovačič je sicer ocenil, da je razprava na odboru presegla okvire, ki so bili zastavljeni s samo zahtevo za sklic seje. Z njim se je strinjal tudi Zvonko Černač (SDS), ki večji del krivde za nastanek "kapitalskih in medijskih oligarhov, ki so to postali na skrit način, z namenom obvladovanja kapitalskega, medijskega in političnega prostora, vali na prejšnje vlade. "Takratna politika je takim procesom pomagala na več načinov, mi pa želimo te procese preprečiti," je zatrdil Černač.

"Večina takratnih prodaj je bila nejavna in nepregledna" Branko Marinič (SDS) pa je spomnil na ugotovitve parlamentarne preiskovalne komisije o prodaji deležev Kada in Soda, ki se ji po njegovih besedah niso želeli priključiti tisti poslanski kolegi, ki nosijo največjo odgovornost za nepravilnosti v preteklosti. Večina takratnih prodaj je bila po Mariničevih ocenah "direktna, nejavna in nepregledna".

Tudi Jože Tanko (SDS) je večji del krivde naprtil nekdanjim vladam. "Poštni nabiralniki zagotovo niso iz tega mandata. Nekateri so, ne pa vsi. Nekateri, ki so nastali v tem mandatu, so poštni nabiralniki tretje ali četrte generacije. Gre za bolj sofisticirane oblike poštnih nabiralnikov z uporabo posebnih pravnih aktov," je dejal. Zavzel se je, da se zagotovi ustrezna podlaga za delovanje preiskovalnih organov in da se zagotovi enakost pred zakonom.

Po besedah Dušana Kumra (SD) je razprava o zgodbah odveč, saj bi bilo treba iskati rešitve za naprej. Poudaril pa je, da bi za nastale razmere tudi v SDS morali prevzeti odgovornost. "Bili ste v koaliciji v Demosovi vladi, pa v Drnovškovi in v Bajukovi vladi, zdaj pa ste v svoji vladi. In potem pravite, da nimate nobene odgovornosti za ves čas tranzicije. To je nekorektno," je poudaril Kumer.

O problematiki koncentracije kapitala bodo v torek na izredni seji razpravljali še poslanke in poslanci. Po dostopnih informacijah naj bi bilo za razpravo namenjenih dobrih 10 ur.