Člani odbora DZ za lokalno samoupravo so kot primernega za tretjo obravnavo potrdili predlog zakona o prenosu nalog v pristojnost pokrajin, pri tem pa sprejeli približno 150 dopolnil.
Sejo so obstruirali poslanci opozicije, medtem ko je Vili Rezman (DeSUS) po posvetu s poslansko skupino vendarle zagotovil kvorum.
"S sprejemanjem pokrajinskih zakonov bi bilo bolje počakati"
Rezman je sprva zapustil sejo, na njenem nadaljevanju po prekinitvi zaradi nesklepčnosti pa je zagotovil kvorum. Ob tem je dejal, da ostaja stališče poslanske skupine nespremenjeno t.j. da bi bilo s sprejemanjem tega in ostalih pokrajinskih zakonov bolje počakati. Z zagotovitvijo kvoruma "omogočamo nadaljevanje seje z ambicijo, da se bo v odločanje vključilo opozicijo," je dejal Rezman. Ob tem je pozval prisotne poslance in ministra za lokalno samoupravo Ivana Žagarja, da se poskuša pripraviti čim več rešitev, ki bi bile sprejemljive vsaj za del opozicije.
Minister Žagar je v uvodni predstavitvi zavrnil, da pokrajinske zakonodaje ne bi usklajevali z opozicijo. Žagar je prav tako obžaloval obstrukcijo opozicije, ker "edino skozi razpravo se da popraviti zakonodajo".
"Število 14 pokrajin je bilo plod političnega dogovora"
Po Žagarjevih besedah se je opozicija sprva strinjala, da paket pokrajinskih zakonov predstavlja primerno osnovo za nadaljnjo razpravo. Zato ne more pristati na "trditve, da je zdaj z zakonodajo vse narobe," niti na pavšalne trditve o nestrokovnosti, saj ni bilo predloženih resnih alternativnih predlogov. Se je pa Žagar strinjal, da so nekateri členi potrebni dopolnil, "vendar, če se želimo pogovarjati, moramo imeti konkretne predloge". Število 14 pokrajin je bilo plod političnega dogovora, je dejal Žagar in se pri tem retorično vprašal, ali bi v vladi sploh predlagali rešitev, za katero bi vedeli, da ne uživa zadostne parlamentarne podpore.
Minister je ponovno poudaril, da se bo brez sprejetja vsaj dela pokrajinskih zakonov ne glede na sestavo prihodnje vlade in koalicije "vsa razprava odprla na novo". S tem pa po Žagarjevem mnenju tudi ni realno pričakovati udejanjanja pokrajin pred naslednjimi lokalnimi volitvami.
"Ni se mogoče postaviti na stališče, da pokrajin ne bo"
O konkretnem zakonu o prenosu pristojnosti na pokrajine je Žagar zavrnil stališče zakonodajno-pravne službe DZ, ki je opozorila na vsebinsko povezanost tega predloga z zavrnjenim predlogom zakona o ustanovitvi pokrajin. Žagar je menil, da "se ni mogoče postaviti na stališče, da pokrajin ne bo". Spomnil je tudi, da so že nekaj zakonov sprejeli na podoben način. Po ministrovem mennju bodo sedanji zakoni pač v veljavi do dejanskega nastanka pokrajin, nakar bodo preprosto stopile v veljavo nove določbe.
Predstavnica zakonodajno-pravne službe Saša Bricelj Podgornik je opozorila, da se s pričujočim zakonskim predlogom prenašajo pristojnosti, hkrati pa tudi stvarno in finančno premoženje na sistem, ki še ni vzpostavljen. To pa bi bilo sporno z vidika načela pravne varnosti in pravne države.
Predlog posega v 50 zakonov
Obseg predlaganega zakona - ta novelira okrog 50 področnih zakonov - je Žagar utemeljil z željo po poenotenju resorne politike na lokalni ravni. Za zakonodajno-pravno službo je predlog prav zaradi tega neažuren, saj posega v 50 zakonov, od katerih so mnogi v vmesnem času že oziroma bodo še doživeli noveliranje.
Bricljeva je opozorila tudi na specifično rešitev, s katero predlagatelj novelira več zakonov hkrati. Priznala je, da je bilo v preteklosti že nekaj takih primerov, vendar je treba takšen pristop "uporabljati le v strogo omejenem obsegu, strogo in restriktivno, ob podanih utemeljenih razlogih". To pa po njenem mnenju ni primer tega zakona in bi bilo treba zato k spremembam področnih zakonov pristopiti ločeno.
Žagar: Pri dopolnilih bi bilo smiselno slediti predlogom pravne službe
Zakonodajno-pravna služba je bila kritična tudi do nomotehnično slabo pripravljenega zakona, saj so posamezna ministrstva uporabila različne pristope, kar da je vodilo k še večji nejasnosti predlaganega besedila. Žagar se je strinjal z mnenjem pravne službe o nomotehnični neusklajenosti nekaterih členov, kar pa je po njegovem logično glede na obseg zakona. Prav zato se je minister strinjal, da bi bilo pri dopolnilih smiselno slediti predlogom pravne službe.
3
