Ob dnevu slovenskih izgnancev se spominjamo 7. junija 1941, ko je nemški okupator iz Slovenske Bistrice odpeljal večje število slovenskih izgnancev.
Do leta 1945 pa so z okupiranih ozemelj izgnali 63.000 Slovencev, največ, 45.000, v nemška izgnanska taborišča. Na Hrvaško je bilo izgnanih 10.000, v Srbijo pa 7500 Slovencev.
Tisoče Slovencev so prisilno mobilizirali v okupatorjevo vojsko
Med 2. svetovno vojno so Slovenijo okupirale štiri države, ki so izvajale nacistično raznarodovalno in genocidno politike. Okupatorji so izgnali prebivalce mest in vasi s celotnih območij Posavja, Obsotelja, severne Dolenjske ter 100-kilometrskega pasu po dolžini in 25 kilometrov po širini ob tedanji nemško-italijanski okupacijski meji. Staršem so nasilno jemali otroke, mnogi so bili zaprti, internirani, poslani na prisilno delo. Streljali so talce in na tisoče Slovencev prisilno mobilizirali v svojo vojsko.
Ohranjanje zgodovinskih vrednot in izročila izgnanstva
9. junija 1991 so ustanovili Društvo izgnancev Slovenije 1941 - 1945, da bi ohranjali zgodovinske vrednote in izročila izgnanstva. Člani društva si prizadevajo za uveljavitev statusa in posebnega zdravstvenega, socialnega in pokojninskega varstva ter vojne odškodnine za premoženjsko škodo, nastalo med drugo svetovno vojno.
V ta namenom so v petek organizirali tudi Mednarodno konferenco o skrbi za izgnance in prisilne delavce žrtve fašizma in nacizma, ki je potekala v Ljubljani. Na njej so s predstavniki organizacij in društev še iz desetih drugih evropskih držav razpravljali o reševanju statusa in pravic izgnancev ter o problemih odškodnin žrtvam fašizma in nacizma.