Slovenska politika je na Brdu pri Kranju začela razpravo o oblikovanju celostne strategije slovenskega sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah.
Ob robu posveta pa je prišlo tudi do napovedi slovenskega sodelovanja v morebitni misiji na območju Gaze in povečanja sodelovanja v Afganistanu.
"Inventura izkušenj na tem področju"
Kot so v uvodu izpostavile ministrici za obrambo Ljubica Jelušič in notranje zadeve Katarina Kresal ter državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Dragoljuba Benčina, Slovenija potrebuje celostno strategijo sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah, posvet na Brdu pri Kranju, ki se ga udeležuje preko 220 predstavnikov vojske, policije, stroke in drugih, pa naj bi prinesel predvsem "inventuro izkušenj" na tem področju. Temu bo sledila druga faza, ki naj bi bila namenjena posvetovanju po vsebinskih sklopih, razprava pa naj bi se zaključila s strateško uskladitvijo na ravni političnega vrha, po napovedih Jelušičeve predvidoma že marca.
Kresalova je izpostavila, da "v tujino ne hodimo, ker to od nas pričakujejo naši zavezniki v Natu in EU, ampak ker smo demokratična država, ki želi prevzeti svoj del odgovornosti v mednarodnih prizadevanjih za vzpostavitev politično-ekonomske stabilnosti in za zavarovanje človekovih pravic". Izpostavila je tudi pomen sodelovanja policije in drugih civilnih strokovnjakov v mednarodnih misijah in poudarila, da bi se ta prizadevanja morala s prizadevanji SV oz. drugimi akterji dopolnjevati v najboljši meri, kar je tudi namen današnjega posveta.
Radi bi se izognili delovanju "na vrat na nos"
V ta namen sta z Jelušičevo napovedali vzpostavitev "usklajevalnega telesa", ki naj bi skrbel za medresorsko usklajevanje na institucionalni in operativni ravni. Jelušičeva pa je predlagala tudi okrepljeno posvetovalno vlogo parlamenta pred sprejemanjem odločitve, ki je sicer v pristojnosti vlade. Po sedanji praksi namreč o sodelovanju v kaki mednarodni misiji DZ razpravlja šele po odločitvi vlade. Jelušičeva je sicer izpostavila problem pomanjkanja in neenotnosti strateških dokumentov na tem področju in pojasnila, da se je Slovenija že od začetka sodelovanja v mednarodnih misijah leta 1997 tovrstnega sodelovanja lotevala bolj "ad hoc" oz. "na vrat na nos". Temu pa bi se radi v prihodnje izognili.
Toda nova tovrstna "ad hoc" operacija se že napoveduje in sicer v Gazi. Državna sekretarka na MZZ Benčina je napovedala, da se bo potrebno do petka popoldne odločiti o udeležbi slovenskih policijskih ekspertov ali posameznikov v Gazi. Kot je poudarila, je EU članice že pozvala k odločitvi o tem. Kresalova je nato pojasnila, da bo o slovenskem sodelovanju v morebitni misiji EU na območju Gaze do petka odločala vlada, odločitev pa je za zdaj še v usklajevanju. Jelušičeva pa je dodala, da odločitev ni sprejeta še niti na ravni EU in da je še potrebno preučiti, kakšen je predlog in ali je Slovenija zainteresirana za sodelovanje.
Več slovenskih vojakov v Afganistan
Obrambna ministrica se je posvetila tudi slovenskemu sodelovanju v Afganistanu in napovedala povečanje prisotnosti v tej državi. Odločitev, na kakšen način, pa še ni sprejeta, je povedala. Po poročanju nekaterih slovenskih medijev naj bi namreč Slovenija poleti zaradi prihajajočih volitev v Afganistanu povečala svojo vojaško prisotnost. Trenutno je v Afganistanu v misiji Isaf 66 slovenskih vojakov, ki delujejo predvsem v mirnejšem, zahodnem delu države v okolici Herata, nekaj pa jih je tudi v poveljstvu Isafa v Kabulu.
Toda misija v Afganistanu ima po navedbah predstojnika katedre za obramboslovje na FDV Vladimirja Prebiliča precej nizko podporo v slovenski javnosti - podpira jo manj kot 8 odstotkov državljanov, medtem ko slovensko sodelovanje v misijah na splošno podpira približno 45 odstotkov državljanov. "Osebno menim, da bi se morala vlada na tej točki vprašati, ali vztrajati v takšni misiji, ali investirati več energije v prizadevanja, da se ljudi prepriča, zakaj smo tam," je v zvezi z nizko podporo misiji v Afganistanu dejal Prebilič.
Anderlič: V Afganistanu se ščiti proizvodnja droge
Prejšnji predsednik odbora DZ za obrambo in poslanec LDS Anton Anderlič je šel celo dlje in izrazil prepričanje, da gre v Afganistanu "v osnovi za to, da se ščiti proizvodnja, predelava in transport droge v Evropo in ostali svet". Jelušičeva je odvrnila, da Slovenija v tem času sodeluje s svojimi vojaškimi in policijskimi silami na šestih različnih prizoriščih in da bi morali potemtakem celostno problematizirati vse operacije. Povrh vsega pa po njenih besedah v sedanjih okoliščinah mednarodni skupnosti ni mogoče reči, da se bo prispevek v Afganistanu zmanjšal. "Slovenija pa je po svojem prispevku četrta s konca," je dejala in opozorila, da je "sporočilo, ki ga govorimo v svoji javnosti, tudi sporočilo za mednarodno javnost".
Po drugi strani pa je Slovenija na primer na Kosovu četrta država po velikosti prispevka, je izpostavila. "S tem sporočamo, da je Kosovo naš najpomembnejši zunanjepolitični in verjetno tudi gospodarski interes," je dejala in s tem opozorila, da je eden temeljnih ciljev tokratnega posveta na Brdu usklajevanje ciljev mednarodnih operacij in misij z zunanjepolitičnimi in tudi gospodarskimi interesi države.
Prebilič: Misije morajo imeti podporo javnosti
Prebilič je sicer na posvetu opozoril, da podpora javnosti misijam mora biti in da mora politika to znati javnosti tudi sporočiti. Javnomnenjske raziskave kažejo, da Slovenci načeloma podpirajo slovensko sodelovanje v mednarodnih misijah, a dokaj močno nasprotujejo sodelovanju na misijah, kjer je predvidena uporaba orožja. Podobno negativno so razpoloženi tudi do nadaljevanja sodelovanja v misiji, v kateri bi prišlo do smrtnih žrtev oz. do hudih poškodb med Slovenci, ki sodelujejo v teh misijah.
Gutman: Slovenski vojaki imajo veliko primerjalnih prednosti
Toda po mnenju novinarja Valentina Areha, ki ima izkušnje poročevalca iz kriznih žarišč, bi morali kljub temu slovenske vojake oz. policiste pošiljati na zahtevnejše terene, tudi na bojišča. O njihovi siceršnji izurjenosti ne dvomi, meni pa, da vojaki v mirnodobnem urjenju ne morejo pridobiti dobrih psiholoških priprav na bojevanje. S tem se je strinjal tudi načelnik generalštaba SV Albin Gutman, toda to področje bo po njegovih besedah v SV potrebno še razviti, kar pa ne gre "čez noč". Slovenski vojaki imajo po besedah Gutmana veliko primerjalnih prednosti, kar je slišati vedno, ko gredo v tujino. Toda "ena osnovnih nalog pri nas je vojaka usposobiti tudi za bojevanje," je opozoril.
3
