Petek,
14. 12. 2012,
20.46

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 14. 12. 2012, 20.46

8 let, 8 mesecev

NSi ne nasprotuje prodaji državnih bank v celoti

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Izvršilni odbor NSi je sprejel sklepa, da ne nasprotuje prodaji bank v celoti in tudi ne prodaji Telekoma.

Vodja poslanske skupine Matej Tonin je ob robu seje odbora dejal, da tako podpirajo predlog ministra za finance Janeza Šušteršiča glede prodaje deležev v bankah in nekaterih državnih družbah, saj da ta izboljšuje pogajalsko izhodišče. Kot je pojasnil Tonin, sicer predlog o prodaji ne govori o tem, da se bodo banke prodale "danes in nemudoma", temveč le daje vladi pooblastilo, da se v imenu države pogaja in odproda banke, če ima zanje kupca. Ob tem je izrazil skrb, da kupca ni, kar je največja nevarnost, zato so tudi podprli Šušteršičev predlog. Če bo do realizacije prodaje v celoti prišlo, pa je težko reči, je povedal. "Nihče nima interesa zapirati banke in jo seliti kamor koli drugam" Tisti, ki bodo nasprotovali pobudi, bodo po njegovem mnenju morali povedati, kje in kako dobiti okoli pol milijarde evrov za potrebne dokapitalizacije NLB in NKBM. V tem primeru bo namreč treba "zelo jasno povedati, komu, kje in na kakšen način bomo rezali", Tonin pa je prepričan, da bo ta naloga v tem trenutku mnogo hujša od naloge prodaje banke. Po ocenah izvršilnega odbora NSi več kot 25-odstotni oziroma kontrolni delež državi najverjetneje ne bi pomagal, da bi preprečila malverzacije, ki so se zgodile v NLB, bi ji pa omogočil, da bi bila "na nek način prisotna v banki". Tonin je povedal, da so številni na odboru poudarili, da kontrolni delež v bankah sicer nima nekega bistvenega pomena, saj bo banka delovala in ostala v Sloveniji. "Nihče nima interesa zapirati banke in jo seliti kamor koli drugam, če ima takšen tržni delež, kot ga ima NLB oziroma NKBM, ampak najverjetneje okrepiti delo, dobiček," je dejal Tonin.

Med današnjo razpravo so sicer člani izvršilnega odbora stranke ugotovili tudi, da državne depozite lahko namesto NLB in NKBM upravlja državna SID banka, ki je močna in bi jo "veljalo razviti namesto teh dveh bank".

V kolikor bi se izkazalo, da bo šel zakon o sanaciji bank na referendum in ga bodo "opozicija ter še nekateri drugi" poskušali predstaviti kot zakon, s katerim se poskuša narediti "neko divjo razprodajo slovenskih bank" in da bodo težo sanacije nosili davkoplačevalci, pa v NSi razmišljajo o možnosti, da bi lahko na eno od državnih bank prenesli vse dobre naložbe, na drugo pa vse slabe. Po besedah Tonina bodo ta predlog še naprej razvijali, saj je dober in bi lahko bil "neka skrajna sila" v primeru padca zakona na referendumu.

"Interpelacija bi bila upravičena, če bi obstajali realni dokazi" Tonin se je dotaknil tudi torkove interpelacije zoper ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka. Kot je dejal, bi bila interpelacija upravičena in bi jo podprli, če bi obstajali realni dokazi, da je Gorenak oziroma njegovo ministrstvo krivo za nastale razmere z izginulimi podpisi. V besedilu interpelacije teh dokazov ni, je poudaril.

Po oceni NSi tako ne gre za objektivno odgovornost ne Gorenaka ne predsednika DZ Gregorja Viranta, je pa obema dano jasno navodilo, da se postopki v DZ in na ministrstvu izboljšajo. V kolikor do torka ne bo prišlo do kakšnih novih dejstev s strani kriminalistov, ki bi jasno nakazovala odgovornost nekoga, tako v stranki ostajajo na stališču, da ni ustreznih dokazov, ki bi utemeljevali krivdo Gorenaka ali Viranta za napako s podpisi.