Novoizvoljena ustavna sodnica Jadranka Sovdat, ki so jo v četrtek poslanci izvolili na to funkcijo z veliko večino glasov, bo nastopila devetletni mandat.
Dosedanja generalna sekretarka ustavnega sodišča bo nasledila ustavnega sodnika Cirila Ribičiča.
Na predlog predsednika republike Danila Türka so namreč poslanci v četrtek Sovdatovo izvolil na mesto ustavne sodnice z veliko večino glasov, saj jo je na tajnem glasovanju podprlo 74 poslancev, proti pa so glasovali trije. Novoizvoljena sodnica je pred poslanci zaprisegla, da si bo prizadevala za ustavnost in zakonitost ter za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sovdatova bo nasledila ustavnega sodnika Cirila Ribičiča, ki se mu je mandat iztekel v petek.
Nobene človekove pravice le zato, ker ni urejena v ustavi, ni mogoče zmanjševati
Sovdatova je v izjavi po slovesnosti ob dnevu ustavnosti, ki je na ustavnem sodišču potekala v petek, dejala, da so človekove pravice v slovenski ustavi urejene celo bolj kot v nekaterih mednarodnih instrumentih. Poleg tega pa ima ustava še dodatno zagotovilo. Pravi namreč, da nobene človekove pravice le zato, ker ni urejena v ustavi, ni mogoče zmanjševati. To pomeni, da je ustavno varstvo zagotovljeno prav vsem človekovim pravicam, ne le tistim, ki so urejene v ustavi, ampak tudi v drugih, zlasti mednarodnih instrumentih, je pojasnila.
Ustavno sodišče ima premalo časa, da bi se posvečalo zahtevnim zadevam
O tem, kje vidi največjo težavo na tem področju, nova ustavna sodnica pravi, da ustavno sodišče že nekaj časa opozarja na to, da ima premalo časa, da bi se posvečalo zahtevnim zadevam. Ob obilici dela prihajajo odgovori ustavnega sodišča, s katerimi se vzpostavljajo standardi varstva človekovih pravic, pozno ali morda lahko celo prepozno, je dejala in dodala, da je pobuda predsednika republike, na podlagi katere so se začele razprave za ustavne spremembe, povsem na mestu.
Dolgoletna generalna sekretarka ustavnega sodišča
Jadranka Sovdat, rojena leta 1960, je leta 1982 diplomirala na ljubljanski Pravni fakulteti, po diplomi pa se je zaposlila na ministrstvu za pravosodje. Leta 1994 je bila imenovana za svetovalko ustavnega sodišča, leta 1998 pa je z magisterijem zaključila podiplomski študij ustavnega prava. Za generalno sekretarko ustavnega sodišča je bila imenovana leta 1999 in to funkcijo opravlja še danes. Objavila je skoraj 30 znanstvenih in strokovnih člankov in je tudi soavtorica komentarja ustave.
Ustavno sodišče ima devet sodnikov
Ustavno sodišče je sicer sestavljeno iz devetih sodnikov, ki jih na predlog predsednika republike izmed pravnih strokovnjakov za dobo devetih let izvoli državni zbor. Ustavni sodniki na to funkcijo ne morejo biti ponovno izvoljeni. Predsednika ustavnega sodišča izvolijo sodniki izmed sebe za dobo treh let.
1
